Rezultati - Varstvene aktivnosti
Pozor, žabe na cesti!
Ceste in promet so v zadnjih letih prepoznane kot ene izmed glavnih dejavnikov, ki ogrožajo populacije dvoživk pri nas in v svetu. Z gradnjo cest se uničujejo, zmanjšujejo in fragmentirajo njihovi primerni kopenski in vodni habitati (življenjski prostori) ter prekinjajo ustaljene selitvene poti. Posledice prometa na obstoječih cestah so predvsem v spomladanskih in jesenskih selitvenih obdobjih množični pomori na kritičnih odsekih cest, t.i. "črnih točkah", kjer potekajo selitve dvoživk. Spomladi se odrasli osebki odpravijo do mrestišč, kjer poteka razmnoževanje in odlaganje mresta (jajc) v različne tipe voda. Jeseni pa se iz njih množično odpravijo v prezimovališča pravkar preobraženi mladostni osebki (t.i. "žabji dež") in odrasle živali se iz svojih poletnih bivališč selijo v prezimovališča.
Reševanje problematike dvoživk in cest je zahtevno in izvedljivo le ob sodelovanju ljudi iz različnih sektorjev: Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, občin, nevladnih organizacij in strokovnjakov iz različnih področij delovanja (biologov, načrtovalcev, gradbenikov...).
V Centru za kartografijo favne in flore se tej problematiki posvečamo že skoraj deset let. Akcija "Pozor, žabe na cesti!" je rezultat uspešnega mednarodnega sodelovanja CKFF z Arge NATURSCHUTZ z avstrijske Koroške. Odmevna akcija reševanja dvoživk na enem kritičnem cestnem odseku s postavitvijo začasnih ograj ter prenašanjem dvoživk preko ceste je bila prvič izvedena v letu 2003 v okviru projekta Phare CBC A-SLO "Dvoživke in promet v regiji Alpe-Jadran".
Z aktivnostmi smo nadaljevali tudi v projektu "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran" in med leti 2005 do 2007 v okviru projekta koordinirali in izvedli štiri akcije "Pozor, Žabe na cesti!".
Leta 2007 smo izvedli tudi obširno raziskavo "Pregled selitvenih poti in mrestišč dvoživk v dolini reke Radovne".
Z rednim pregledovanjem 500-metrskih transektov smo na dolžini nekaj manj kot 12 km ceste neposredno ob reki Radovni skušali ugotoviti,
katere odseke ceste dvoživke prečkajo najbolj množično. Pregledi so se izvajali bolj ali manj vsakodnevno,
predvsem pa v vremensko ugodnih večerih (dovolj toplo, ob dežju). Poleg selitvenih poti smo v dolini reke Radovne pregledali tudi vsa
potencialna mrestišča dvoživk. Tako smo poleg bolj natančnih lokacij selitvenih poti pridobili še pomembne podatke o posameznih vrstah dvoživk,
ki se pojavljajo na tem območju.
|
