O projektu
 Partnerji
 Kaj je Interreg?
 Dvoživke
 Opis problematike
 Načrtovane aktivnosti
 Netopirji
 Opis problematike
 Načrtovane aktivnosti
 Rezultati
 Aktivnosti
 Vzemi
 Kako pomagam?
 Arhiv novic

© CKFF, 2005-2007

Opis problematike > netopirji

V Sloveniji se prepletajo alpsko, mediteransko in kontinentalno podnebje. Gozd pokriva skoraj 60 % države, na kraških območjih je trenutno znanih prek 8000 jam in zaenkrat je relativno dovolj primernih kotišč na podstrehah. Pestrost pokrajih omogoča tudi pestro združbo netopirjev. Dosedaj je bilo na ozemlju Slovenije zabeleženih 29 vrst netopirjev.

Netopirji si ne gradijo gnezd temveč za svoja zatočišča izrabljajo prostore v okolju. Mnoge vrste prezimujejo v jamah in podobnih podzemnih prostorih, druge si najdejo zimsko zatočišče v duplih in najrazličnejših špranjah. Poleti se samice zberejo v porodniške kolonije in se preselijo v dovolj tople prostore. Ti so pri nas ponavadi na nenaseljenih podstrešjih stavb, redkeje v toplih vhodnih delih jam.

Netopirji se prehranjujejo z žuželkami, zato v bližini zatočišč potrebujejo primerne prehranjevalne prostore kot so npr. gozd, gozdni rob, obrežja rek in jezer. Do teh prostorov netopirji sledijo t.i. letalnim stezam, ki sledijo linearnim strukturam v prostoru npr. mejicam, drevoredom, obrežjem rek.

Za učinkovito varstvo netopirjev morajo biti vsi ti elementi v prostoru dobro ohranjeni.

Netopirji so v jamah ogroženi predvsem zaradi motenj s strani obiskovalcev. Ti so s hrupom, različnimi svetilkami ter neobzirnostjo ali celo vandalizmom huda motnja za netopirje. V času prezimovanja zato netopirji lahko porabijo preveliko količino jeseni nakopičenega podkožnega maščevja in tako ne preživijo zime. Poleti v času porodniških kolonij pa lahko vznemirjene netopirke izpustijo svojega, večinoma edinega, mladiča ali pa se odselijo na manj primeren prostor, kar spet lahko negativno vpliva na preživetje populacij netopirjev.

Vse stavbe potrebujejo vzdrževanje, vendar nepazljiva obnova uniči pomembna kotišča netopirjev. V zadnjem desetletju se je predvsem zaradi golobov namestilo na podstrehe cerkva in gradov veliko mrež, ki preprečujejo vstop živalim, žal pa so zato hkrati dokumentirano izginile številne kolonije netopirjev. Kotitvenem uspehu posamezne kolonije škoduje tudi obnova ostrešij v času porodniških kolonij, netopirje pa zastrupljajo nekateri premazi za les.

Mnogim virom ogrožanja netopirjev bi se dalo enostavno in predvsem poceni izogniti s pravilnim ravnanjam. Zato je smisel projekta Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran prav v tem, da obveščamo javnost o splošnih varstvenih ukrepih ter svetujemo pri neposrednih problemih.

Poseben problem je skrb za onemogle in ranjene netopirje, ki jih lahko najdete v naravi. Ti so lahko obnemogli med njihovimi selitvami ali pa se npr. poškodujejo, ko se poseka drevo z duplom, v katerem so se skrivali. V teh primerih je najboljše, da netopirja poberete in ga začasno shranite v primerno škatlo ter takoj pokličete našo kontaktno številko. Pozor! Netopirji lahko tudi ugriznejo, zato jih vedno prijemajte z rokavicami oz. vsaj s pomočjo krpe.

Netopirji obstajajo že 50 miljonov let, pomagajmo jim preživeti tudi v prihodnje.

Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije.

Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.


Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko