O projektu
 Partnerji
 Kaj je Interreg?
 Dvoživke
 Opis problematike
 Načrtovane aktivnosti
 Netopirji
 Opis problematike
 Načrtovane aktivnosti
 Rezultati
 Aktivnosti
 Vzemi
 Kako pomagam?
 Arhiv novic

© CKFF, 2005-2007

Dvoživke Slovenije - Zelena krastača (Pseudepidalea viridis)


Foto: Maja Cipot

Opis

Zelena krastača je srednje velika krastača z robustnim telesom. Samice so velike do 0 cm, samci, ki so vitkejši, pa do 8 cm. Koža je groba in izrazito bradavičasta. Hrbet je svetel, belo-sivo-peščeno rjav, prekrit s številnimi zelenimi, pogosto temno obrobljenimi lisami. Obarvanost in vzorec sta pri samcih pogosto bolj bleda in manj izrazita kot pri samicah. Trebuh je bel, sivo-bel ali rumenkast, pogosto z majhnimi temnejšimi pikami. Na zatilju so takoj za očmi izrazite zaušesne žleze, ki so nameščene vzporedno. Gobec je top in zaokrožen. Oči so izbuljene, z vodoravno črno zenico in rumenkasto ali zelenkasto šarenico. Bobnič je okrogel. Okončine so kratke, pri samcih nekoliko daljše kot pri samicah. Samci imajo v obdobju parjenja na prvih treh prstih sprednjih okončin temno obarvane kožne odebelitve, s katerimi se oprimejo samice v paritvenem objemu.

Razširjenost

Redka, vendar lokalno prisotna po vsej Sloveniji.

Življenjski prostor

Zelena krastača je pionirska vrsta, ki rada naseljuje začasne plitve vode brez rastlinja in plenilcev. Izvorno je stepska vrsta, njena prvotna življenjska okolja so poplavna območja nižinskih rek z občasnimi, dobro osončenimi mlakami in rahlo prstjo. Čeprav so s človekovim poseganjem v naravo ta okolja žal postala redkejša, ji človek danes nudi številne drugotne življenjske prostore - tako jo najpogosteje najdemo v bližini gramoznic, peskokopov, na gradbiščih in v bližini naselij.


Foto: Maja Cipot

Foto: Marta Jakopič
Zeleno krastačo najpogosteje najdemo v bližini peskokopov (levo), gramoznic ali naselij. Oglašanje bramorja (Gryllotalpa gryllotalpa, desno) je podobno oglašanju zelene krastače.

Biologija

Pretežno kopenska in ponoči aktivna vrsta, ki se v vodi zadržuje le v kratkem obdobju parjenja, od aprila do junija. Samci takrat z značilnim oglašanjem od sončnega zahoda do polnoči privabljajo samice na mrestišča. Vrvičaste mreste odlagajo na dno, ali pa jih ovijejo okoli podvodnega rastlinja. Za razliko od navadne krastače, pri kateri so vsi paglavci črni, najdemo med paglavci zelene krastače tudi svetlejše primerke. Preobrazba se zaključi med koncem junija in začetkom avgusta, nato pa približno dva centi metra velike mlade zelene krastače zapu stijo vodo in se napotijo proti prezimovališčem, kjer prezimujejo zakopane v rahla tla ali skrite pod vejami in kamni. Neredko se skrijejo tudi v rove malih sesalcev, v kleti ali hleve. Zelena krastača je dolgoživa vrsta. Dočaka lahko višjo starost kot navadna krastača, tudi več kot 20 let. Je ena izmed najbolj prilagodljivih dvoživk, saj je izredno odporna na vročino, izsušitev in slano vodo, kar ji omogoča preživetje v ekstremnih podnebnih razmerah.

Zanimivost

Zelena krastača se oglaša z glasnim in značilnim dolgim naraščajočim napevom r-r-r-r-r-r-r-r, ki ga lahko zamenjamo z oglašanjem žuželke bramorja (Gryllotalpa gryllotalpa).


Foto: Maja Cipot

Foto: Aleksandra Lešnik
V nevarnosti, npr. pred plenilci, zelena krastača splošči telo in okončine ob podlago, tako da se zlije z barvo okolice (levo). Samci se oglašajo v vodi, da se valovanje zvoka širi tudi po vodni gladini (desno).

Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije.

Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.


Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko