O projektu
 Partnerji
 Kaj je Interreg?
 Dvoživke
 Opis problematike
 Načrtovane aktivnosti
 Netopirji
 Opis problematike
 Načrtovane aktivnosti
 Rezultati
 Aktivnosti
 Vzemi
 Kako pomagam?
 Arhiv novic

© CKFF, 2005-2007

Dvoživke Slovenije - Navadna česnovka (Pelobates fuscus)


Foto: Maja Cipot

Opis

Navadna česnovka je srednje velika dvoživka, v dolžino meri od 4 do 6 cm, največje pa celo do 9 cm. Samice imajo bolj čokato telo in so nekoliko večje in masivnejše od samcev. Glava je široka, čeladasta in strmo prehaja v rame. Je razmeroma velika, za 40 % telesne dolžine. Na glavi ima izrazito izbuljene oči z navpičnimi zenicami, nima pa zaušesnih žlez, zunanjega bobniča in zvočnih vreč. Zadnje noge ima razmeroma kratke, med dolgimi prsti je dobro razvita plavalna kožica. Značilna je velika, trda, lopatasto sploščena petna grbica s prisekanimi robovi. Koža je gladka, na hrbtu in bokih je prekrita z majhnimi in ploščatimi bradavicami. Osnovna barva hrbta niha med rjavo in sivo. Prekrivajo jo temnejše, bolj ali manj simetrično oblikovane vzdolžne lise, ki so razporejene tako, da je na sredini hrbta še razvidna svetla vzdolžna linija. Po tem individualno značilnem hrbtnem vzorcu lahko ločimo posamezne osebke. Samice so ponavadi bolj rjavkaste, samci pa bolj ilovnato rumeni. Po hrbtu imajo tudi rdeče pike, ki pri nekaterih osebkih lahko prevladujejo. Trebušna stran je svetlejša, pogosto s temno sivimi lisami. Samci imajo na nadlahti sprednjih okončin ovalne žlezne odebelitve, ki so posebno izrazite v času parjenja.

Razširjenost

Severovzhodna in jugovzhodna Slovenija (subpanonski del Slovenije).

Življenjski prostor

Poplavni gozdovi in vlažni nižinski travniki ob večjih rekah. Tla morajo biti vsaj lokalno peščena, da se lahko vanje zakoplje. Odrasli osebki se v vodi zadržujejo le med kratkim obdobjem parjenja. Izogibajo se vodam z ribami in izbirajo po večini stalne vode z veliko vodnega rastlinja. Med zimskim in letnim bivališčem se selijo od 200 do 200 m daleč.


Foto: Marta Jakopič

Foto: Maja Cipot
Navadna česnovka se lahko zakoplje tudi več kot meter globoko v rahla in peščena tla (desno). Pri tem si pomaga z veliko in lopatasto petno grbico na stopalih zadnjih nog.

Biologija

Navadna česnovka je aktivna skoraj izključno ponoči, večino dneva in leta preživi zakopana v tla. Običajno se zakoplje od 0 do 60 cm globoko, našli pa so tudi več kot meter globoko zakopane osebke. Po končanem prezimovanju se k mrestiščem seli od konca marca do maja. V obdobju parjenja, ko se odrasli osebki zadržujejo v vodi, se samci zelo tiho oglašajo pod vodno gladino, nad njo pa je slišen le tih klok-klok-klok-klok. Parjenje sledi neposredno po prihodu samic v vodo, poteka pa večinoma v nočeh od aprila do maja. V mrestih, ki jih navijajo okoli podvodne vegetacije, so jajca brez reda nanizana v širših dolgih trakovih. Paglavci so izrazito enotne olivne barve. Starejši in večji paglavci se obnašajo zelo značilno - običajno plavajo tik pod vodno gladino, na površino po zrak prihajajo sunkovito in se nato hitro vračajo na varno. Preobrazba traja veliko dlje kot pri ostalih dvoživkah (70- 50 dni), zato lahko ob nenadoma skrajšani topli sezoni paglavci prezimijo v vodi. Hranijo se večinoma z algami, preobraženi osebki pa z različnimi malimi nevretenčarji. Doživijo starost do 0 let.

Zanimivost

Slovensko ime vrste se nanaša na česnu podoben vonj, ki ga česnovka oddaja v nevarnosti.


Foto: Maja Cipot

Foto: Jean Ichter
Klobasasto oblikovan mrest (levo) in skoraj preobražen osebek navadne česnovke z repom (desno). Pred preobrazbo paglavec v dolžino meri do dvakrat več kot odrasle živali, največkrat od 8 do 0 cm, lahko pa tudi do 8 cm. Ko se paglavec preobrazi v mlado žival, meri le od 2 do 4 cm.

Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije.

Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.


Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko