O projektu
 Partnerji
 Kaj je Interreg?
 Dvoživke
 Opis problematike
 Načrtovane aktivnosti
 Netopirji
 Opis problematike
 Načrtovane aktivnosti
 Rezultati
 Aktivnosti
 Vzemi
 Kako pomagam?
 Arhiv novic

© CKFF, 2005-2007

 Zloženka PUPKI

Dvoživke Slovenije - Navadni pupek (Lissotriton vulgaris)


Foto: Marta Jakopič

Opis

Navadni pupek spada med manjše repate dvoživke, saj ne presega cm. Tako kot vsi pupki ima bočno sploščen rep in neizraziti zaušesni žlezi. Odrasli osebki imajo, dokler se zadržujejo v vodi, značilno gladko, olivno zelenkasto rjavo kožo s temnejšimi pegami. Na kopnem se koža odebeli in postane žametasta. Za vse pupke je značilna spolna dvoličnost, ki je opazna predvsem v paritvenem obdobju. Takrat se samcem razvije iz razit kožnat in nazobčan hrbtni greben, ki se razteza od glave do repa. Med prsti zadnjih okončin se jim razvije plavalna kožica, spodnji del repa pa se obarva modro in rdeče. Samice so enobarvne in bolj valjaste oblike. Trebuh je po sredi nežno oranžen, ob strani prehaja v svetlo rumeno do belo in je vedno črno pikast. Pri samcih je intenzivneje obarvan kot pri samicah. Svetlo grlo je posuto s temnimi pikami, ki so redkejše in manjše kot na trebuhu. Pri nas živita dve podvrsti navadnega pupka, ki ju ločimo po obliki telesa in hrbtnem grebenu samcev. Robati pupek (Lissotriton vulgaris meridionalis) ima zaradi izrazitih hrbtno-bočnih gub navidez oglato telo ter nizek in nenazobčan hrbtni greben, navadni pupek (Lissotriton vulgaris vulgaris) pa bolj valjasto telo ter visok in nazobčan hrbtni greben.

Razširjenost

Razširjen je po vsej Sloveniji. Podvrsta navadni pupek živi na jugovzhodu in severovzhodu države, robati pa na zahodu. Natančen potek meje med obema podvrstama zaenkrat še ni znan.

Življenjski prostor

Izbira bolj ali manj stalne, majhne do srednje velike stoječe ali počasi tekoče vode brez rib. S plenilskimi ri bami lahko sobiva v tistih vodah, kjer ima na voljo plitvejše predele z več vodnega rastlinja, kjer najde ustrezna skrivališča. Na kopnem se ponavadi zadržuje v senčnih in vlažnih habitatih, kot so gozdovi, travniki, mejice, močvirja ipd.


Foto: Marijan Govedič

Foto: Martin Turjak
Ličinke navadnega pupka (desno) se zaradi številnih plenilcev izogibajo odprti vodi, ponavadi se zadržujejo med vodnim rastlinjem ali na dnu mlake. Tik pred preobrazbo so velike do 4 cm. Včasih lahko celo prezimijo in se preobrazijo šele naslednjo pomlad.

Biologija

Večino leta preživi na kopnem, kjer ponavadi uporablja več skrivališč. V vodo se vrača v obdobju parjenja, od marca do junija. Samci spolno dozorijo pri 2 do letih, samice leto pozneje. Odrasli osebki živijo 6 do 8 let. Samci pridejo na mrestišča nekaj dni pred samicami in pogosto ostanejo v vodi dlje časa. V vodi so najbolj aktivni ob zori in mraku, ko je parjenje najbolj intenzivno. Samica v nekaj tednih po parjenju odloži od 200 do 00 jajc, ki jih vsako posebej zavije v list vodne rastline.

Zanimivost

Pupki imajo izredno sposobnost regeneracije poškodovanih in odtrganih udov in prstov. Spomladi in poleti se lahko prst regenerira že v nekaj tednih.


Foto: Martin Turjak

Foto: Martin Turjak
Samec (levo) in samica (desno) navadnega pupka se v obdobju parjenja jasno razlikujeta.

Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije.

Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.


Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko