Rezultati - Zbiranje podatkov in osnovne raziskave
Znane in potencialne črne točke za dvoživke na cestnih odsekih v severni Sloveniji
Aleksandra Lešnik, Katja Poboljšaj, Marijan Govedič
V okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran" smo med letoma 2005 in 2007 zbirali podatke o pomorih dvoživk na cestah s pregledovanjem cest v času pomladanskih selitev po metodologiji "Nočna vožnja/Night driving" (Heyer et al. 1994). Pregledovali smo državne in lokalne ceste na območju, upravičenem do črpanja sredstev iz programa INTERRREG IIIA Slovenija-Avstrija, ki v Sloveniji zajema pet statističnih regij in občino Kamnik (slika 1).
Slika 1: Državne in lokalne ceste, pregledane med letoma 2005 in 2007 na projektnem območju (sivo obarvane so državne ceste, rdeče pa pregledane državne in lokalne ceste; vir za državne ceste: Direkcija Republike Slovenije za ceste).
Med letoma 2005 in 2007 smo pregledali več kot 3000 km državnih in lokalnih cest (slika 1) in na njih beležili odseke,
kjer so potekale selitve dvoživk. Zbrane podatke smo analizirali skupaj s podatki
iz prejšnjih raziskav Centra za kartografijo favne in flore z enako tematiko - Dvoživke in ceste (2000) in Dvoživke in promet v regiji Alpe-Jadran (2002).
Pri tem smo posamezne cestne odseke opredelili tako, da so med seboj ločeni najmanj 500 metrov. V severni Sloveniji je doslej znanih 1208 odsekov cest,
kjer je bila opažena med selitvijo vsaj po ena vrsta dvoživk (slika 2)
(preglednica podatkov, prostorski sloj cestnih odsekov).
Slika 2: Odseki cest, kjer je bila med selitvijo opažena vsaj po ena vrsta dvoživk.
Podlaga za analizo in opredelitev prednostnih odsekov cest so bili vsi doslej zbrani podatki dvoživk na cestah na projektnem območju.
Prednostni so tisti odseki cest, na katerih priporočamo čimprejšnjo izvedbo trajnih varovalnih ukrepov za dvoživke
(preglednica podatkov, prostorski sloj cestnih odsekov).
Za natančno opredelitev trajnih ukrepov pa je potrebno izbrano lokacijo natančneje preučiti s standardno kvantitativno in kvalitativno metodo
postavitve začasnih ograj in pasti ("Zaun-Kübel-Methode").
Le na ta način je možno predlagati podrobne ukrepe, ki bodo zagotovilil dolgotrajno in optimalno rešitev problema.
Kriteriji za opredelitev prednostnih odsekov cest
Kriteriji za določitev prednostnih odsekov, kjer je potrebno najprej najti rešitve za zmanjšanje števila povoženih dvoživk na cestah,
so delno povzeti po kriterijih iz Smernic avstrijskega ministrstva za promet (RVS 3.04 "Amphibienschutz an Straßen"),
ki jih pri določanju prednostnih odsekov uporabljajo projektni partnerji Arge NATURSHUTZ v sosednji Avstriji,
delno pa smo jih prilagodili razmeram v Sloveniji.
S stališča varstva dvoživk so za opredelitev prednostnih odsekov cest pomembni naslednji kriteriji:
- število osebkov dvoživk;
- število vrst dvoživk;
- stopnja ogroženosti vrst dvoživk.
1. Število osebkov dvoživk
| kategorija |
število osebkov ob
enkratnem obisku |
ocena števila
vseh osebkov |
| 1 |
>15 |
>3000 |
| 2 |
5-15 |
1000-3000 |
| 3 |
<5 |
1-1000 |
Po avstrijskih smernicah mora biti opredelitev števila osebkov izvedena na osnovi postavitve začasnih ograj in pasti ("Zaun-Kübel-Methode").
Kriterij smo prilagodili glede na razpoložljive podatke v Sloveniji, saj ne poznamo celotnega števila dvoživk, ki prečkajo posamezne odseke cest.
Celotno pomladansko selitev dvoživk smo do sedaj v Sloveniji spremljali po zgornji metodi le v par primerih,
v več zaporednih sezonah pa le na cesti ob Ledavskem jezeru.
Na podlagi analiz teh primerov ocenjujemo, da prečka cesto na vrhuncu selitev v optimalnih vremenskih razmerah v eni noči povprečno 10% vseh osebkov.
Glede na število opazovanj in čas posameznega opazovanja odseka ocenjujemo,
da smo v takšni optimalni noči zabeležili 5 % osebkov, ki prečkajo cesto v tisti noči.
Slika 3: Prednostni odseki cest glede na število opaženih osebkov dvoživk.
2. Število vrst dvoživk
| kategorija |
število vrst |
| 1 |
>4 |
| 2 |
3-4 |
| 3 |
1-2 |
Slika 4: Prednostni odseki cest glede na število opaženih vrst dvoživk.
3. Stopnja ogroženosti vrst dvoživk
| kategorija |
stopnja ogroženosti vrst dvoživk po
Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst
v Rdeči seznam (RS Ur. l. 82/2002) |
| 1 |
najmanj 1 prizadeta vrsta (E) ali 2 ranljivi vrsti (V) |
| 2 |
najmanj 1 ranljiva vrsta (V) |
| 3 |
najmanj 1 potencialno ogrožena vrsta (O, O1) |
Slika 5: Prednostni odseki cest glede na status ogroženosti opaženih vrst dvoživk.
Zaključek
Cestne odseke, ki jih lahko vsaj po enem od zgoraj naštetih kriterijev uvrstimo v kategorijo 1, ocenjujemo kot prednostne,
pri čemer so pomembnejši tisti z več uvrstitvami v kategorijo 1 (slika 6).
Slika 6: Prednostni odseki cest v projektnem območju (N=366).
Za varstvo dvoživk in njihovih habitatov je pomebno, da se pri različnih človekovih dejavnostih in posegih v prostor območja z jedrnimi populacijami še posebej varujejo, zato smo se odločili za pripravo kriterijev, na osnovi katerih lahko vrednotimo posamezne cestne odseke s stališča varovanja dvoživk. Posebej opozarjamo, da služijo ti kriteriji le grobi oceni stanja posameznega odseka, vendar pa so dobro izhodišče za primerjavo več odsekov med seboj in primerjavo stanja skozi daljše časovno obdobje.
Viri
Arge NATURSCHUTZ, "Amphibienschutz im Alpen-Adria-Raum unter besonderer Berücksichtigung der Lebensraumzerschneidung durch Verkehrswege".
Heyer, W. R., M. A. Donnelly, R. W. McDiarmid, L.-A. C. Hayek & M. S. Foster (1994). Measuring and Monitoring Biological Diversity. Standard methods for Amphibians. - Smithsonian Institution Press, Washington and London.
Poboljšaj, K., M. Kotarac, A. Lešnik, A. Šalamun, V. Grobelnik & M. Jakopič, 2000. Dvoživke in ceste. Naročnik: Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
Poboljšaj, K., M. Kotarac, A. Lešnik, A. Šalamun & V. Grobelnik, 2003. Amphibians and traffic in Alps-Adriatic region (Dvoživke in promet v regiji Alpe - Jadran). Phare CBC Avstrija - Slovenija. Small Project Fund. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
Richtlinie und Vorschrift für Verkehr und Straßenbau RVS 3.04 "Amphibienschutz an Straßen" (2003/183/A).
|
