|
Najmlajši, medvedki in čebelice, so šotore na jasi zasedli prvi. Na
večer spoznavanja netopirjev smo se zbrali ob tabornem prostoru in
najprej ugotavljali, kaj sploh so netopirji. Seveda druženje z
najmlajšimi ni minilo brez papirnatih netopirjev pa tudi brez pravih
ne. Najprej smo jih le slišali - mračnik si je iskal večerjo prav nad
tabornim prostorom. Preko travnika smo jo ubrali do Save, kjer smo jih
ne samo slišali, ampak prav dobro videli. Celo primerjali smo lahko
zvoke in vedenje dveh vrst: hitre odrezave zvoke nad vodo letajočih
navadnih netopirjev (Myotis sp.) in cmokajoče zvoke malih netopirjev
(Pipistrellus sp.), ki so letali nekaj višje. Vendar je bilo to za
medvedke in čebelice kar malo prezahtevno. Pomembno je, da so se nam
pokazali in oglasili.
Taborniški netopirčki
Foto: Alenka Petrinjak
Je bilo pa spoznavanje netopirjev zanimivejše za starejše tabornike
teden dni kasneje. Mlade gozdovnice in gozdovniki ter popotniki in
popotnice so pestro spreletavanje netopirjev nad vodo spremljali z
zanimanjem. Seveda smo pred odhodom na teren osnove o netopirjih
predebatirali ob ognju. Poleg tega smo čez gozdno pot pred taborniškim
prostorom razpeli mrežo za lov netopirjev, a z ulovom nismo imeli
sreče. Upam, da so se netopirji in metode proučevanja netopirjev komu
le vtisnile v spomin in se bo tudi kdo od mladih nadobudnih tabornikov
v prihodnosti pridružil našemu društvu.
Alenka Petrinjak
|
