|
Tudi zaradi tega smo se odločili, da na približno 500 m dolgem odseku ceste, kjer je selitev dvoživk v oz. iz Ledavskega jezera po raziskavah iz prejšnjih let največja, postavimo začasno varovalno ograjo, ki krastačam in žabam preprečuje prehajanje čez cesto. Ograja je bila postavljena tako, da je živali vodila v zgrajene podhode.
Foto: Katja Poboljšaj
Rezultati dvomesečnega spremljanja migracij so dokaz, da so dvoživke ob pomoči usmerjevalnih ograj podhode uporabljale. Med 25.3.2005 in 11.4.2005 je bilo na mreži zabeleženih 5428 osebkov dvoživk. Od tega največ navadnih krastač (N = 4940). Ostale zabeleže vrste so bile še rosnica, zelene žabe, navadni pupek in veliki pupek. V pasteh se je ustavilo nekaj manj kot 1500 osebkov, večina navadnih krastač in zelenih žab.
Tabela 1: Število ustavljenih oz. ujetih dvoživk v posamezni pasti.
| PAST |
krastača |
zelene žabe
|
rosnica |
druge dvožvke |
skupaj |
| 1 |
111 |
1 |
0 |
0 |
112 |
| 2 |
172 |
0 |
0 |
0 |
172 |
| 3 |
169 |
2 |
1 |
1 |
173 |
| 4 |
520 |
21 |
5
|
0 |
546 |
| 5 |
252 |
38 |
5
|
4 |
299 |
| 6 |
80 |
37 |
0 |
1 |
118 |
| 7 |
58 |
2 |
1 |
2 |
63 |
| Skupaj |
1362 |
101 |
12 |
8 |
1483 |
Postavitev ograje in pasti ter število ustavljenih/ujetih dvoživk.
Opažena je bila razlika v številu povoženih osebkov dvoživk med odseki ceste, kjer je bila postavljena ograja ter med tistimi, kjer je ni bilo (dovozi na njive in k hišam), kjer so lahko dvoživke prosto dostopale na cestišče. Tako je pri izvajanju ukrepov za dvoživke velikega pomena, da se poleg podhodov postavijo tudi ograje za dvoživke. Le na ta način bo celotna postavitev opravljala svojo nalogo - preprečila bo živalim dostop na cestišče in jih hkrati skozi podhode varno pripeljala na drugo stran ceste, od koder nadaljujejo svojo pot na mrestišča.
Posebna zahvala gre občini Cankova in njenemu županu g. Vogrinčiču ter sodelavcem, ki so nam nesebično priskočili na pomoč pri postavitvi začasnih ograj. Pri delu nam je zelo pomagala skupina delavcev, zaposlenih preko javnih del na občini. Brez podpore in sodelovanja lokalnega prebivalstva je varstvo narave skorajda brez pomena, saj imajo prav domačini pregled nad spremembami, ki se dogajajo v njihovi okolici in lahko temu primerno tudi ukrepajo.
Začetna dela - najprej je treba skopati jarek, nato postaviti mrežo. Ta dvoživkam preprečuje dostop na cestišče ter jih usmerja v podhode.
Foto: Maja Cipot
"Hmmm ... kako pa naj bo mreža postavljena?" Posvet sodelavk CKFF.
Foto: Maja Cipot
Postavljanje pasti v katere se ujamejo dvoživke, ki prehajajo skozi podhode. Tako je omogočena ocena uspešnosti podhodov na tem odseku.
Foto: Maja Cipot
"Kako vam gre?" se sprašujeta ga. Stanka Dešnik (JZ KPG) ter ga. Renata Žnidarič (Občina Cankova)
Foto: Maja Cipot
Nasmejana ekipa pridnih delavcev tudi ob koncu napornega delovnega dne.
Foto: Maja Cipot
Kaj se pa tukaj skriva?
Foto: Maja Cipot
Navadno krastačo smo ujeli med spomladanskim prebujanjem. Zdaj se bo odpravila na pot.
Foto: Maja Cipot
Prehajanje dvoživk skozi podhod
Foto: Maja Cipot
Na drugi strani jih čaka past (vedro) ...
Foto: Maja Cipot
vsak večer prostovoljci/ke pregledajo mrežo in pasti,
Foto: Maja Cipot
vse dvoživke preštejejo in določijo ter izpustijo.
Foto: Maja Cipot
Tam kjer mreže, ki bi dvoživke zaustavila, ni te dostopajo na cestišče in mnoge tam končajo svojo pot do mrestišč.
Foto: Maja Cipot
Cesta je pogubna tudi za mnoge druge živali.
Foto: Maja Cipot
| 
