| Na Dravsko-Ptujskem polju, širše zamejenem s Pohorjem, Slovenskimi goricami in Halozami predstavljajo gramoznice dvoživkam nenadomestljive atropogene habitate, ki so danes v intenzivni kmetijski krajini poleg reguliranih potokov edini vodni habitatni tip sploh.
Poplavni pas reke Drave je ozek, večina potokov je reguliranih. Večji del polja je spremenjen v obdelovalne površine, zaplate gozda pa majhne. Ena od značilnosti tega območja so bile še donedavnega aktivne, a danes povečini že opuščene gramoznice. V bližini vsake vasi je bila nekoč gramoznica od koder so odvzemali prod za gradnjo lokalni cest in gradnjo objektov. Marsikatera izmed njih je postala smetišče, druge so ščasoma zasuli, nekatere pa so še zadnje pribežališče dvoživk in ostalih živali, ki živijo v neposredni bližini.
Značilno za gramoznice je, da je voda v njih v neposrednem stiku s podtalnico. Za razliko od klasičnih mlak na nepropustih tleh (Goričko, Haloze, Slovenske gorice), kjer voda obstane v že najmanjših kotanjah, na prodnatih tleh Dravsko-Ptujskega polja hitro ponikne. Zato so tam edine odprte stoječe vodne površine nekdanje gramoznice. Ravno zaradi stika s podtalnico je njihovo spreminjanje v smetišča še toliko nevarnejše. Stare gramoznice so danes mnogokrat obkrožene z intenzivnimi njivskimi površinami s katerih se spirajo globje v tla in v podtalnico hranila in pesticidi.
Dvoživke za svoj obstoj potrebujo primeren vodni in kopenski habitat. Gramoznice, če v njih niso bile zanešene ribe so zelo primeren habitat za dvoživke. Voda je stalna, običajno različno globoka. V starih gramoznicah je razvita tudi obrežna in vodna vegetacija. Toda ravno zaradi izoliranosti gramoznic v intenzivni kmetijski krajini le-te ne predstavljajo več idealnega habitata. Verjetno je to tudi vzrok, da najdemo v gramoznicah na Dravskem polju povprečno manjše število dvoživk kot pa v gramoznicah ob reki Muri, kajti tam so ta vodna telesa povečini v območju poplavnega gozda.
Zaradi navedenega smo se ob obnovi mlake-gramoznice južno od Obreža odločili za obnovo neposrednega kopenskega habitata ob sami mlaki. Mlake namreč ni bilo potrebno poglabljati, urediti je bilo potrebno le brežine ob sami mlaki, da so postale položnejše. Prav tako je bilo treba zaradi osenčenosti odstraniti nekaj večjih dreves, da je mlaka postala nekoliko bolj odprta, omogočen pa je tudi lažji razvoj obrežne vegetacije.
Na odprti, z nizko vegetacijo obrasli strani mlake je bilo iz intenzivne kmetijske rabe izvzetih pol hektarja njivskih površin. Del površin se ne obdeluje več, del pa je bil zasajen v ekstenzivni visokodebelni sadovnjak. S tem smo nakazali dolgoročno rešitev zmanjšanja vnosa nutrientov iz okolice in njihovega spiranja v podtalnico. Dodatno je bila ob robu sosednjih kmetijskih površin zasajena grmovna mejica, kakršne so že nekoč ločevale parcele, danes pa so skorajda povsem izginile. Te linijske strukture so v intenzivni kmetijski krajini zelo pomembne, saj omogočajo gibanje različnim živalim (pticam, netopirjem, različnim žuželkam itn.), ki neposredno sodelujejo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja med škodljivci in njihovimi plenilci .
Na podlagi pridobljenih izkušenj menimo, da je potrebno ob sanaciji gramoznic na Dravskem polju slediti predvsem trem načelom:
- odstaniti je potrebno vse smeti iz območja gramoznice,
- gramoznice naj se ne spreminja v ribnike in
- kopenski habitat je za dvoživke enako pomemben kot vodni, zato se naj v okolici vodnih teles zmanjša intenzivna kmetijska raba, s čemer bo zmanjšan tudi neposredni vnos hranil in pesticidov v podtalnico, ki je hkrati pitna voda prebivalcev Dravsko-Ptujskega polja.
Okolica gramoznice leta 2004.
Okolica gramoznice poleti 2006. Na sliki je viden zeleni pas (1), kjer je bila zasejana živa meja, površina 2 je bila spremenjena v visoko debelni sadovnjak, površina 3 pa je bila prepuščena zaraščanju,
Na območju mlake je bilo odstranjenih nekaj večjih dreves ter grmovna vegetacija (pomlad 2005).
Foto: Marijan Govedič
Pred zasaditvijo so do roba gramoznice segale intenzivne kmetijske površine (njive). (pomlad 2005).
Foto: Marijan Govedič
Posekana je bila lesna vegetacija na robu mlake (pomlad 2005).
Foto: Marijan Govedič
Ob robu mlake so vidne površine v zaraščanju, ki mejijo na zasajeni visokodebelni sadovnjak.
Foto: Marijan Govedič
Okolica gramoznice jeseni 2007.
Foto: Marijan Govedič
|
