| Namen srečanja je bil pregled dela v letu 2005 ter priprava načrta dela
za leto 2006. poleg sestankovanja smo druženje izkoristili tudi za
terensko delo.
Dvoživke proti dežju sicer nimajo nič proti in smo jih na
Gorenjskem našli praktično v vsaki luži, če že ne odraslih pa vsaj
paglavce krastač in pupkov. Razveselili smo se tudi planinskega
močerada, ki nam je prečil pot. Netopirci smo bili navdušeni, ko smo na
višini 1400 m slišali malega podkovnjaka, ki se ga tudi na nižjih
nadmorskih višinah izredno redko sliši. Čas smo izpolnili tudi s
sestanki na katerih smo se usklajevali nadaljne dejavnosti, netopirci
smo šivali mreže, Alenka in Maja C. sta nam pripravili lutkovno igrico.
Na terenu smo pregledali mnogo mlak in popisali dvoživke v njih, žal pa
nismo imeli podobne sreče z jamami in z netopirji.
Na Goričkem smo spet iskali mlake. "Požarnih" mlak je na
Goričkem še razmeroma dosti, vendar njihovo število naglo upada, saj se
njih raba opušča in jih ljudje zasipavajo. Našli smo nekaj zelenih žab
in rosnico, česar več pa se zaradi pozne jeseni tudi nismo nadejali. Z
najdbami vrst je na Goričkem imela več sreče netopirska skupina, ki je
našla v Prekmurju še ne zabeleženo vrsto rjavega uhatega netopirja.
Tudi tu smo zapolnili čas s sestanki, veliko smo ga namenili tudi
izobraževanju in osveščanju ljudi na terenu. Člani skupine za netopirje
pa so se spoprijeli tudi z računalniško analizo posnetih ultrazvočnih
klicev.
Netopirski teren. Opuščeni tuneli in kleti ter podstrehe zgradb na Goričkem nadomeščajo jame, sicer pomembne življenjske prostore netopirjev drugod po Sloveniji
Foto: Primož Presetnik
Rjavi uhati netopir - nova vrsta netopirja na Goričkem
Foto: Primož Presetnik
Na Goričkem so mlake nastale tudi zaradi Marije Terezije, ki je z dekretom zapovedala, da mora vsaka kmetija sama poskrbeti za varnost pred požari. Žal je "pravih mlak" obsajenih z vrbovjem, brez betonskih sten in žičnate ograje vedno manj in tako tudi dvoživke izgubljajo dragocen življenjski prostor. Posledice so lahko usodne.
Foto: Maja Sopotnik
Moderne "požarne mlake" dvoživkam žal ne predstavljajo ugodnega življenjskega prostora. So pa še vedno pomemben del požarne varnosti. Zato moramo poskrbeti, da se stare mlake v okolici ohranjajo.
Foto: Maja Sopotnik
Jutranji teren
Foto: Primož Presetnik
Teren tudi v dežju
Foto: Katja Poboljšaj
Posvet v dežju. Ogled mlake, ki je bila predvidena za obnovo.
Foto: Maja Cipot
Planinski močerad. Žrtev še tako redkega prometa.
Foto: Maja Cipot
Izobraževanje na terenu. Pogovor z mimoidočim.
Foto: Marijan Govedič
Sekulja. Najbolj pogosta dvoživka Pokljuških gozdov.
Foto: Maja Cipot
Delovna vnema. Pregled zemljevidov, obdelava rezultatov, načrtovanje dela.
Foto: Maja Cipot
| 
