Phare: Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij, 2003–2006

Pripravili smo biološke strokovne podlage za upravljavske načrte in zasnovo notranje conacije izbranih Natura 2000 območij. V okviru projekta smo obdelali šest potencialnih posebnih ohranitvenih območij (Natura 2000 območij) s skupno površino 635,28 km2. Izbrana območja ležijo v Gorenjski, Podravski, Pomurski in Savinjski statistični regiji.
O projektu  Rezultati  Publikacije  Poročila

O projektu

Rezultati projekta so namenjeni strokovnjakom, ki upravljajo zavarovana območja ali načrtujejo posege v njih, službam za varstvo narave na vseh nivojih, ribiškim družinam, predstavnikom lokalnih skupnosti, lokalnemu prebivalstvu in šolam. Glavne dejavnosti, conacija in priprava bioloških strokovnih podlag upravljalskih načrtov, temeljita predvsem na terenskem zajemu podatkov, kartiranju habitatnih tipov in inventarizacijah razširjenosti kvalifikacijskih vrst. Projekt je osredotočen na območja, kjer je površina, opredeljena v izhodiščnih strokovnih podlagah, enaka ali večja od površine Natura 2000 območja (Ur. l. RS) in zato conacija zgolj na osnovi strokovnih podlag za kvalifikacijske habitatne tipe oz. vrste ni mogoča. V okviru projekta je bilo obdelanih 6 potencialnih posebnih ohranitvenih območij (Natura 2000 območij) s skupno površino 635,28 km2. Izbrana območja ležijo v Gorenjski, Podravski, Pomurski in Savinjski statistični regiji.

Prekomejni partner: Arge Naturshutz

Ta dokument je bil pripravljen ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta je izključno odgovoren Center za kartografijo favne in flore in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališče Evropske unije.

Program Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija / Avstrija 2003 (Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj)

Projekt delno financira Evropska unija.

eulogo.gif logo_mop.jpg logo_rec.jpg

Rezultati

V nadaljevanju so na kratko predstavljeni posamezni izdelki, ki smo jih izvedli v okviru projekta.

Boč – Haloze – Donačka gora (SI3000118)
Kartiranje negozdnih habitatnih tipov s predlogom conacije Natura 2000 območja Boč – Haloze – Donačka gora (SI3000118)
Marta Jakopič, Branka Trčak, Darja Erjavec, Andreja Javorič, Boštjan Rozman, Vesna Grobelnik

Skupaj smo na 110,68 km2 velikem območju Natura 2000 »Boč – Haloze – Donačka gora« evidentirali 125 različnih habitatnih tipov. Evidentirali smo 2 kvalifikacijska negozdna habitatna tipa:

  • 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk), ki na Natura 2000 območju pokrivajo 11,3 km2 površine (30,6 % negozdnih površin), od tega je 1,7 km2 (13,9 %) v stanju manj ugodne ohranjenosti,
  • 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki, ki na Natura 2000 območju pokrivajo 3,03 km2 površine (8,2 % negozdnih površin), od tega je 0,30 km2 (9,73 %) v stanju manj ugodne ohranjenosti.

Za negozdna kvalifikacijska habitatna tipa 6210(*) in 6510 smo predlagali notranji coni, ki zavzemata skoraj vse skartirane površine posameznega habitatnega tipa in predstavljata tudi večji del celotnega Natura 2000 območja »Boč – Haloze – Donačka gora«.

  • Poročilo pdf (20 MB)
  • Habitatni tipi in predlog notranjega območja (cone) za habitatna tipa 6210(*) in 6510 ESRI shp file (10 MB)
Haloze – vinorodne (SI3000117)

  • Kartiranje negozdnih habitatnih tipov s predlogom conacije Natura 2000 območja Haloze – vinorodne (SI3000117)
    Branka Trčak, Darja Erjavec, Marta Jakopič, Andreja Javorič, Boštjan Rozman, Vesna Grobelnik

    Na 55,92 km2 velikem območju Natura 2000 »Haloze – vinorodne« smo evidentirali 120 različnih habitatnih tipov. Evidentirali smo kvalifikacijski negozdni habitatni tip 6210(*) Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk), ki pokriva 9,19 km2 površine, od tega je 2,26 km2 (24,60 %) v stanju manj ugodne ohranjenosti. Za negozdni kvalifikacijski habitatni tip 6210(*) smo opredelili notranjo cono, ki zavzema vse skartirane površine habitatnega tipa in predstavlja tudi večji del celotnega Natura 2000 območja »Haloze – vinorodne«. Med kvalifikacijske habitatne tipe za Natura 2000 območje »Haloze – vinorodne« predlagamo uvrstitev habitatnega tipa 6510 Nižinski ekstenzivno gojeni travniki.

    • Poročilo pdf (20 MB)
    • Habitatni tipi in predlog notranjega območja (cone) za habitatna tipa 6210(*) in 6510 ESRI shp file (10 MB)
  • Popis jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum) s predlogom conacije Natura 2000 območja Haloze – vinorodne (SI3000117)
    Branka Trčak, Darja Erjavec, Marta Jakopič, Andreja Javorič

    Na 92 lokalitetah smo skupaj popisali 435 primerkov jadranske smrdljive kukavice. Kvalifikacijska vrsta se je pojavljala na 20 različnih habitatnih tipih, od katerih je večina pripadala zmerno suhim traviščem s kodo 6210(*), ki so tudi kvalifikacijski habitatni tip za isto Natura 2000 območje. Vrsto najdemo večinoma na prisojnih legah. V predlog notranje conacije je zajeto celotno pSCI območje »Haloze – vinorodne«. Podani so bili predlogi za monitoring jadranske smrdljive kukavice. Rezultati projektne naloge so skupaj z rezultati še dveh sorodnih projektnih nalog predstavljeni tudi v informativni zloženki.

    • Poročilo pdf (3 MB)
    • Najdbe jadranske smrdljive kukavice in predlog notranjega območja (cone) za jadransko smrdljivo kukavico ESRI shp file

Karavanke (SI3000285)
  • Popis in kartiranje habitata Lorkovičevega rjavčka (Erebia calcaria) s predlogom conacije Natura 2000 območja Karavanke (SI3000285)
    Franc Rebeušek, Marta Jakopič, Maarten de Groot

    Opravili smo 130 transektnih popisov Lorkovičevega rjavčka v skupni dolžini 17 km. Metulja smo zabeležili na 60 transektih. Lorkovičevega rjavčka smo znotraj posebnega varstvenega (Natura 2000) območja SI3000285 Karavanke ugotovili na proti jugu in jugozahodu eksponiranih travnatih pobočjih večine gorskih vrhov, ki dosegajo nad 1.400 m nadmorske višine. To so gore Dovška Baba, Klek, Golica, Belščica, Stol, Srednji vrh, Vrtača in Begunjščica. Lorkovičevega rjavčka smo našli predvsem na pobočjih z naklonom 20–50 kotnih stopinj. Gostote osebkov so dosegale do 11 metuljev na 100 metrski odsek transekta. Na območju strokovnega predloga (Čelik in sod. 2004) smo skartirali 56 habitatnih tipov oz. njihovih kombinacij. Transektni popisi so bili opravljeni na površinah s 34 habitatnimi tipi oz. njihovimi kombinacijami. Lorkovičev rjavček se najpogosteje pojavlja na površinah z različnimi tipi alpinskih in subalpinskih travišč na karbonatnih tleh (6170). Na območju Karavank so vsa travišča nad 1.400 m nadmorske višine potencialni habitat Lorkovičevega rjavčka. Rezultati te raziskave in dosedanji podatki kažejo na številčno močne populacije Lorkovičevega rjavčka na Dovški babi, Golici, Stolu, Begunjščici in Vrtači. Na Struški, ki tudi ni bila predmet strokovnega predloga (Čelik in sod. 2004), vrste nismo potrdili, podatki iz sosednje Avstrije (Rakosy & Jutzeler 2005) pa potrjujejo prisotnost Lorkovičevega rjavčka tudi tam, zato menimo, da je glavni razlog za odsotnost vrste na naši strani prepašenost in hkrati zaraščanje primernih habitatov z rušjem. Zaradi navedenega ocenjuemo Struško (Belsko planino) kot območje s poslabšanim habitatom vrste in jo kot tako predlagamo za vključitev v predlog osrednje cone. Glede na potencialno in dejansko razširjenost Lorkovičevega rjavčka predlagamo oblikovanje nekoliko drugačnega varstvenega območja od sedanjega.

    • Poročilo (pdf) (17 MB)
    • Popisni transekti Lorkovičevega rjavčka in kartiranje habitata Lorkovičevega rjavčka (ESRI shp file) (1 MB)
Goričko (SI3000221)
  • Analiza razširjenosti in ocena velikosti populacije rogača (Lucanus cervus) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221)
    Al Vrezec, Andrej Kapla, Vesna Grobelnik, Marijan Govedič

    V okviru pričujočega projekta smo opravili ekološko študijo rogača (Lucanus cervus) na Goričkem s sledečimi cilji: (1) razširjenost na Goričkem, (2) študija velikosti lokalnih subpopulacij na podlagi relativnih gostot, (3) groba ocena velikosti populacije odraslih hroščev na Goričkem, (4) analiza različnih metodoloških pristopov za ugotavljanje populacijskih gostot na podlagi vzporednih vzorčenj, (5) conacija območja Goričkega glede na ugotovljena populacijska jedra in (6) dopolnila dosedanjih strokovnih izhodišč, ki za območje pSCI Goričko navajajo zgolj rogača. Pri terenskem delu smo uporabili tri metodološke pristope: (a) naključne najdbe (nesistematično zbiranje podatkov na terenu za ugotavljanje vzorca razširjenosti rogača in ostalih varstveno pomembnih vrst hroščev na območju), (b) pasti (sistematično vzorčenje z dvema tipoma pasti: talne ali Barberjeve pasti in drevesne pasti; na 167 enakomerno izbranih lokalitetah smo vzorčili s 1.552 talnimi in 274 drevesnimi pastmi. S tem naborom pasti smo vzorčili v 19.493 lovnih nočeh, pri čemer smo s skupno uspešnostjo vzorčenja 7,5 rogača / 100 pasti ujeli 105 primerkov (85 samcev – 81 %, 20 samic – 19 %) in (c) večerni transektni popis hroščev (na 29 lokacijah smo opravili transektne popise v skupni izmeri 12,7 km v 17,1 večernih urah. Na transektnih popisih smo našli 79 rogačev (59 samcev – 75 %, 20 samic – 25 %). V grobem smo iz ocene populacijske gostote rogača na Goričkem ocenili, da je bilo na celotnem pSCI območju julija 2006 aktivnih od 30.000 do 100.000 odraslih hroščev rogača. Rogač na Goričkem izbira oziroma dosega višje gostote na nekoliko privzdignjenih območjih na terciarni sedimentni geološki podlagi v gozdnih sestojih, kjer prevladujejo hrast (Quercus sp.), bukev (Fagus sylvatica), pravi kostanj (Castanea sativa) in rdeči bor (Pinus sylvestris), izogiba pa se sestojev s črno jelšo (Alnus glutinosa) in robinijo (Robinia pseudacacia). V nalogi smo predstavili rastersko conacijo Goričkega glede na relativne gostote rogača, ki nam prikazuje grobo sliko zgostitev v rogačevi populaciji na Goričkem in omogoča izdelavo varstvenih smernic za širše območje. Podrobnejše conacije območja ni bilo mogoče izvesti, ker obstoječe kartografske podlage, zlasti podlage gozdnih habitatnih tipov, niso dovolj natančne oziroma ustrezne. Za podrobnejše coniranje območja glede na tipično gozdne varstveno pomembne vrste, kot je denimo rogač, bi bilo potrebno naknadno izvesti natančno kartiranje gozdnih habitatnih tipov, pri čemer bi bilo zelo koristno zbrati tudi podatke o starosti sestojev, razvojni fazi sestojev, lesni zalogi in odmrli lesni masi v posameznih gozdnih otokih. Rogač je splošno razširjena in pogosta vrsta na Goričkem, zato predlagamo, da se "notranje območje (cona)" po 9. členu Uredbe o posebnih varstvenih območjih (Ur.l. RS 49/04) ne določi. To pomeni, da se izvaja 8. člen Uredbe na celotnem območju Natura 2000 Goričko. Zato je potrebno preveriti prisotnost vrste na vseh mestih predvidenih posegov. V pričujoči raziskavi smo potrdili prisotnost še dveh dodatnih varstveno pomembnih vrst na Goričkem, močvirskega krešiča (Carabus variolosus) in puščavnika (Osmoderma eremita). Za obe vrsti bi bilo v nadaljnjih študijah potrebno preveriti, če populacije na Goričkem ustrezajo kriterijem kvalifikacijskih vrst za pSCI Goričko.

    • Poročilo pdf (4 MB)
    • Razširjenost velikega rogača in predlog notranjega območja (cone) ter najdbe puščavnika in močvirskega krešiča (ESRI shp file)
  • Popis kvalifikacijskih vrst metuljev (Lepidoptera) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221)
    Franc Rebeušek, Marijan Govedič, Vesna Grobelnik

    Znotraj posebnega varstvenega (Natura 2000) območja SI3000221 Goričko smo v okviru projekta Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij raziskovali razširjenost kvalifikacijskih vrst metuljev: bakrenega senožetnika, močvirskega cekinčka, strašničinega in temnega mravljiščarja, gozdnega in travniškega postavneža ter črtastega medvedka. Dodatno smo raziskovali še razširjenost hromega volnoritca, za katerega je bilo Goričko s strokovnimi podlagami za oblikovanje posebnih vrastvenih območij tudi predlagano kot območje Natura 2000. Bakrenega senožetnika, gozdnega postavneža in hromega volnoritca v obdobju med avgustom 2005 in oktobrom 2006 na pregledovanih delih območja nismo ugotovili, medtem ko so bile vrste strašničin in temni mravljiščar ter močvirski cekinček na območju relativno pogoste. Za te tri vrste predstavlja Goričko najpomembnejše območje razširjenosti pri nas, ker pa se hkrati navezuje na sosednji Avstrijo in Madžarsko predstavlja tudi pomemben center njihove ohranitve v tem delu Evrope. Črtasti medvedek je na območju redek, saj smo ga kljub zelo intenzivnemu iskanju našli le na nekaj najdiščih, travniškega postavneža pa celo samo na enem. Medtem ko je navidezno primernih habitatov za travniškega postavneža na Goričkem veliko, je habitatov za črtastega medvedka malo.
    Na podlagi podatkov o razširjenosti obravnavanih vrst, oceni o razširjenosti, velikosti in kvaliteti njihovih habitatov ter trenutni rabi prostora smo pripravili conacijo celotnega posebnega varstvenega (Natura 2000) območja SI3000221 Goričko. Tako predlagamo za travniškega in gozdnega postavneža ter črtastega medvedka oblikovanje manjšega notranjega območja (cone) v širši okolici Bukovniškega jezera. Za močvirskega cekinčka ter strašničinega in temnega mravljiščarja predlagamo da se celoten pSCI Goričko oz. KP Goričko obravnava kot notrana cona. Za bakrenega senožetnika in hromega volnoritca pa predlagamo da pSCI Goričko naj ne bi bilo opredeljeno kot posebno varstveno območje. Upoštevaje ekološke potrebe obravnavanih vrst in oceno njihovega ohranitvenega stanja smo pripravili tudi predlog varstvenih usmeritev.

    • Poročilo pdf (2.6 MB)
    • Razširjenost kvalifikacijskih vrst metuljev (ESRI shp file)
  • Popis potočnega škržka (Unio crassus) in ozkega vrtenca (Vertigo angustior) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221)
    Marjan Vaupotič

    Na območju Goričkega so bili prvič načrtno zbrani podatki o potočnem škržku (Unio crassus), ki so prvi za Prekmurje in so omogočili oceno njegove razširjenosti. Podatki o ozkem vrtencu (Vertigo angustior) so povečali poznavanje njegove razširjenosti na Goričkem. Podane so varstvene usmeritve, predlog monitoringa in nadaljnjih raziskav.
    Na območju Goričkega je avtor poročila transektno pregledal 20 km potokov. Potočni škržek je bil odkrit na 11 transektih. V okviru drugih vzorčenj je bilo pregledanih še 300 lokacij, na 12 je bila odkrita školjka. Rezultati raziskave so pokazali, da živi vrsta v 8 različnih goričkih vodotokih: Ledavi, Mlinščici, Lukaju, Dolenskem potoku, Veliki Krki, Mali Krki, Ratkovskem potoku, Kobiljskem potoku, ki so uvrščeni v osrednje območje vrste. Kot vplivno območje so določena vsa porečja pritokov osrednjega območja vrste. S tem je zajeto območje neposrednega vpliva na kvaliteto vode. To vplivno območje je po 9. členu Uredbe o posebnih varstvenih območjih (Ur.l. RS 49/2004) predlagano kot »notranje območje (cona)« vrste, kjer je potočnega škržka treba upoštevati pri presojah sprejemljivosti po 8. členu Uredbe.
    Ozki vrtenec je bil odkrit na 11 od 58 lokacij (124 primerkov) v različnih močvirnih habitatih. Zbrani podatki kažejo, da vrsta živi predvsem v šašju, visokem steblikovju, gozdnem sitčevju in v obrežni vegetaciji. Kot osrednje območje vrste je zaenkrat določeno ravninsko območje ob reki Ledavi, Mali Krki ter ob potoku Lukaj in potoku Črnec, vendar je primernega habitata na Goričkem mnogo več. Zato naj se »notranje območje (cona)« po 9. členu Uredbe o posebnih varstvenih območjih (Ur.l. RS 49/2004) zaenkrat ne določi, oziroma se na celotnem območju Natura 2000 Goričko izvaja 9. člen Uredbe za ozkega vrtenca. Tako je treba na vseh mestih predvidenih posegov preveriti prisotnost vrste.

    • Poročilo pdf (1,5 MB)
    • Razširjenost potočnega škržka in ozkega vrtenca ter predlog notranjega območja (cone) (ESRI shp file)

  • Popis kvalifikacijskih vrst rib (Pisces) in ukrajinskega potočnega piškurja (Eudontomyzon mariae) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221)
    Marijan Govedič, Ali Šalamun

    Na Goričkem smo evidentirali obe kvalifikacijski vrsti, ukrajinskega potočnega piškurja (Eudontomyzon mariae) in pezdirka (Rhodeus amarus), dodatno pa smo še zabeležili navadno nežico (Cobitis elongatoides). Glede na podatke zbrane v okviru te študije in druge dostopne podatke ukrajinski potočni piškur na Goričkem poseljuje potok Lukaj, Grački potok, Mačkovski potok, Andrejski potok, Malo Krko, Veliko Krko s pritokoma Adrijanski in Peskovski potok ter Dolenski potok. Zaradi ogroženosti piškurja smo v osrednje območje vključili vse potoke. Pezdirk je razširjen v Ledavi, Veliki Krki, Mali Krki, Dolenskem potoku ter Kobiljskem in Gračkem potoku. Te potoke smo uvrstili v osrednje območje. Navadno nežico smo odkrili na 10 lokacijah v Veliki Krki in Dolenskem potoku, v Ledavi in v Beznovskem potoku. Na osnovi rezultatov predlagamo, da se tudi navadno nežico uvrsti med kvalifikacijske vrste za območje Natura 2000 Goričko (SI3000221). Za vse vrste rib in piškurja vplivno območje smiselno predstavljajo vsa porečja pritokov osrednjega območja posamezne vrste. S tem je zajeto območje potencialnega neposrednega vpliva na kvaliteto vode. Celotna vplivna območja smo zato po 9. členu Uredbe o posebnih varstvenih območjih (Ur.l. RS 49/04, 110/04) predlagali kot "notranja območja (cona)", kjer je posamezne vrste treba upoštevati pri presojah sprejemljivosti po 8. členu Uredbe. Za vsako vrsto je podan predlog monitoringa in varstvene usmeritve.

    • Poročilo pdf (2,5 MB)
    • Razširjenost ukrajinskega potočnega piškurja, pezdirka in navadne nežice ter predlog notranjega območja (cone) (ESRI shp file)

  • Popis velikega studenčarja (Cordulegaster heros) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221)
    Mladen Kotarac, Ali Šalamun, Marijan Govedič, Monika Podgorelec

    Pripravili smo metodo za popis velikega studenčarja, ki temelji na vzorčenju ličink v najprimernejših mikrohabitatih na izbranem odseku potoka. Naredili smo 376 vzorčenj na 328 vzorčnih odsekih z 3.595 vzorčnimi mesti. Na 120 vzorčnih odsekih smo 147-krat potrdili prisotnost ličink velikega studenčarja. Skupaj je bilo najdenih 895 ličink. Ugotovili smo, da je veliki studenčar pogostejši v potokih na osrednjem in vzhodnem Goričkem. Potrdili smo, da ličinke velikega studenčarja večinoma živijo v manjših osenčenih potokih. Opredelili smo osrednji in vplivni območji A in B za velikega studenčarja v pSCI Goričko. Ocenili smo, da živi na Goričkem med 50.000 in 150.000 ličink velikega studenčarja. Predlagali smo meje notranjega območja (cone) za velikega studenčarja na pSCI Goričko.

    • Poročilo pdf (1,5 MB)
    • Razširjenost velikega studenčarja ter predlog notranjega območja (cone) (ESRI shp file)
Gračnica
  • Popis kvalifikacijskih vrst rib (Pisces), ukrajinskega potočnega piškurja (Eudontomyzon mariae) in koščaka (Austropotamobius torrentium) s predlogom conacije Natura 2000 območja Gračnica
    Marijan Govedič, Mladen Kotarac, Vesna Grobelnik

    Na 37 vzorčnih mestih smo skupaj ulovili 1.147 primerkov kvalifikacijskih vrst rib. Na 2 mestih števila primerkov nismo beležili. Najpogostejša vrsta je bil kapelj (Cottus gobio), ki je bil tudi najbolj pogosten.
    Kvalifikacijske vrste za območje Natura 2000 Gračnica – spodnja (SI3000282) in Gračnica – zgornja (SI3000283) smo registrirali po celotnem toku reke Gračnice. Razporeditev vrst po celotnem toku potrjuje tudi hidromorfološki parameter povprečen vzdolžni padec, ki definira hitrost toka, le ta pa tip substrata.
    Predlagamo, da se celotni tok reke Gračnice opredeli kot Natura 2000 območje in v nadaljevanju kvalifikacijske vrste za Gračnica – spodnja in Gračnica – zgornja obravnavamo za celotni tok reke Gračnice. V nadaljevanju podajamo za kvalifikacijske vrste skupno oceno in predlog osrednjih območij za celotno reko Gračnico. Na treh lokacijah smo evidentirali tudi zlato nežico (Sabanejewia balcanica), ki je zaenkrat ne predlagamo kot kvalifikacijske vrste.

    • Poročilo pdf (2.5 MB)
    • Razširjenost kvalifikacijskih vrst ter predlog notranjih območij (con) (ESRI shp file)



Publikacije


Poročila

  • Rebeušek, F., M. Govedič & V. Grobelnik, 2006. Popis kvalifikacijskih vrst metuljev (Lepidoptera) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 36 str., digitalne priloge.

  • Kotarac, M., A. Šalamun, M. Govedič & M. Podgorelec, 2006. Popis velikega studenčarja (Cordulegaster heros) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 31 str., digitalne priloge.

  • Vrezec, A., A. Kapla, V. Grobelnik & M. Govedič, 2006. Analiza razširjenosti in ocena velikosti populacije rogača (Lucanus cervus) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 40 str., digitalne priloge.

  • Vaupotič, M., 2006. Popis potočnega škržka (Unio crassus) in ozkega vrtenca (Vertigo angustior) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 27 str., digitalne priloge.

  • Trčak, B., D. Erjavec, M. Jakopič & A. Javorič, 2006. Popis jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum) s predlogom conacije Natura 2000 območja Haloze – vinorodne (SI3000117). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 21 str.

  • Trčak, B., D. Erjavec, M. Jakopič, A. Javorič & B. Rozman, 2006. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov s predlogom conacije Natura 2000 območja Haloze – vinorodne (SI3000117). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 49 str., digitalne priloge.

  • Jakopič, M., D. Erjavec, A. Javorič, B. Rozman & B. Trčak, 2006. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov s predlogom conacije Natura 2000 območja Boč – Haloze – Donačka gora (SI3000118). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 48 str., digitalne priloge.

  • Govedič, M., M. Kotarac & V. Grobelnik, 2006. Popis kvalifikacijskih vrst rib (Pisces), ukrajinskega potočnega piškurja (Eudontomyzon mariae) in koščaka (Austropotamobius torrentium) s predlogom conacije Natura 2000 območja Gračnica. Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 49 str.

  • Rebeušek, F., M. Jakopič & M. de Groot, 2006. Popis in kartiranje habitata Lorkovičevega rjavčka (Erebia calcaria) s predlogom conacije Natura 2000 območja Karavanke (SI3000285). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 39 str., digitalne priloge.

  • Govedič, M. & A. Šalamun, 2006. Popis kvalifikacijskih vrst rib (Pisces) in ukrajinskega potočnega piškurja (Eudontomyzon mariae) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01- 0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 32 str., digitalne priloge.


Projektmednarodni
Vodja projektaMarta Jakopič, univ. dipl. biol.
Nosilec projektaCenter za kartografijo favne in flore
Trajanje projekta2003–2006
ProgramPhare čezmejno sodelovanje Slovenija / Avstrija 2003 (Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj)
javna sredstva
lastna sredstva