Projekti

  1. Domov
  2. Projekti

LIFE-IP NATURA.SI: LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji – LIFE17 IPE/SI/000011, 2018–2026

V projektu LIFE-IP NATURA.SI sodelujemo kot strokovnjaki za metulje, kačje pastirje, potočne rake, školjke, dvoživke, plazilce in netopirje. Na pilotnih območjih Natura 2000 s terenskimi raziskavami ugotavljamo izhodiščno stanje izbranih kvalifikacijskih vrst in pripravljamo predlog ukrepov za izboljšanje stanja njihovih populacij.
O projektu  Rezultati  Poročila

O projektu

LIFE-IP NATURA.SI bo prispeval k izboljšanju upravljanja celotne mreže Natura 2000, saj temelji na sodelovanju med različnimi sektorji in deležniki.

Na osmih izbranih pilotnih območjih Natura 2000 14 partnerjev projekta izvaja različne akcije na terenu za izboljšanje stanja v naravi.

Pilotna območja: Ličenca pri Poljčanah (SI3000214), Volčeke (SI3000213), Boč, Haloze in Donačka gora (SI3000118), Dravinja s pritoki (SI3000306), Dravinjska dolina (SI5000005), Slovenska Istra (SI3000212), Kamniško – Savinjske Alpe (SI3000264), Grintovci (SI5000024).

Splošni cilji: okrepljena implementacija Programa opravljanja z Naturo 2000 v Sloveniji, izboljšanje stanja ohranjenosti izbranih Natura vrst in habitatnih tipov, vzpostavitev dolgoročnega k rezultatom usmerjenega upravljanja z Naturo 2000, dobro sodelovanje in redno komuniciranje med oblikovalci politik in inštitucijami odgovornimi za implementacijo ukrepov PUN 2000 vključno z dobro razvito svetovalno službo ter okrepljeno sodelovanje z lastniki zemljišč, raziskovalnimi ustanovami, strokovnjaki, prostovoljci in nevladnimi organizacijami.

Specifični cilji: izboljšano stanje ohranjenosti izbranih Natura 2000 vrst in habitatnih tipov z implementacijo izbranih ukrepov iz PUN 2000, okrepljeno upravljanje Nature 2000 in okrepljeno izvajanje ukrepov iz PUN 2000 s krepitvijo zmogljivosti ključnih akterjev, povečanje znanja o izbranih vrstah in habitatnih tipih, ter Natura območjih preko okrepljenega in bolj učinkovitega monitoringa z vzpostavitvijo dolgoročno vzdržne sheme nacionalnenga monitoringa ter povečanje ozaveščenosti in informiranosti o vrstah, habitatnih tipih in območjih Natura 2000.

Projekt LIFE-IP NATURA.SI sofinancirata Evropska unija iz sredstev programa LIFE ter Ministrstvo za okolje in prostor.





Delovanje naših strokovnjakov je organizirano v različnih sklopih oziroma t. i. akcijah:

A. Pripravljalne akcije
A.1 Priprava načrtov za varstvene ukrepe na izbranih območjih Natura 2000
Na podlagi ocene stanja ciljnih vrst na izbranih območjih Natura 2000 bomo izdelali načrte ter predlagali mesta za varstvene ukrepe za izboljšanje stanja njihovih populacij v naravi.

METULJI:
  • Slovenska Istra: hromi volnoritec (Eriogaster catax);
  • Slovenska Istra: travniški postavnež (Euphydryas aurinia) in barjanski okarček (Coenonympha oedippus) (v sodelovanju z raziskovalci Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani);
  • Dravinja s pritoki: strašničin (Phengaris teleius) in temni mravljiščar (Phengaris nausithous) ter travniški postavnež (Euphydryas aurinia) (v sodelovanju z raziskovalci Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani);
  • Ličenca pri Poljčanah: strašničin (Phengaris teleius) in temni mravljiščar (Phengaris nausithous) ter travniški postavnež (Euphydryas aurinia) (v sodelovanju z raziskovalci Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani);
  • Volčeke: strašničin (Phengaris teleius) in temni mravljiščar (Phengaris nausithous) (v sodelovanju z raziskovalci Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani);

KAČJI PASTIRJI:
  • Ličenca pri Poljčanah: dristavični spreletavec (Leucorrhinia pectoralis);
  • Dravinja s pritoki: kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia);

ŠKOLJKE:
  • Ličenca pri Poljčanah: navadni škržek (Unio crassus);
  • Volčeke: navadni škržek (Unio crassus);

POTOČNI RAKI:
  • Slovenska Istra: koščenec (Austropotamobius pallipes);
  • Kamniško-Savinjske Alpe: koščak (Austropotamobius torrentium);

DVOŽIVKE:
  • Slovenska Istra: hribski urh (Bombina variegata), veliki pupek (Triturus carnifex) in laška žaba (Rana latastei);
  • Ličenca pri Poljčanah: hribski urh (Bombina variegata);

PLAZILCI:
  • Slovenska Istra: močvirska sklednica (Emys orbicularis);


A.2 Pripravljalne aktivnosti za ohranjanje netopirjev v stavbah kulturne dediščine
Pripravili bomo knjižico Netopirji v stavbah kulturne dediščine. Na terenu bomo pregledali več 100 stavb in ocenili njihovo »obremenjenost« z gvanom netopirjev ter izdelali ocenjevalno lestvico za »obremenjenost« stavb z netopirji. Naredili bomo tudi načrt za izvedbo manjših izboljšanj notranjosti stavb z namenom omilitve onesnaževanja stavb. Rezultate bomo sproti predstavljali na sestankih Svetovalnega odbora EUROBATS in na različnih strokovnih simpozijih.

A.3 Analiza izvajanja Programa upravljanja območij Natura 2000 (2014-2020)
Partnerjem na projektu bomo nudili strokovno pomoč pri analizi izvajanja PUN 2000 za različne živalske skupine.

A.4 Pripravljalne aktivnosti za okrepljeno in izboljšano izvajanje Programa upravljanja območij Natura 2000 (2014-2020) na terenu
Partnerjem na projektu bomo nudili strokovno podporo pri izboljšanju načrta izvajanja ohranitvenih ukrepov iz PUN 2000 na terenu.
C. Izvedba varstvenih oz. ohranitvenih ukrepov
C.1 Izvajanje ohranitvenih ukrepov na pilotnih območjih Natura 2000
Nudili bomo strokovno podporo pri izvajanju ohranitvenih ukrepov na pilotnih območjih Natura 2000.

C.2 Ukrepi za zmanjševanje napetosti upravljalcev stavb kulturne dediščine zaradi prisotnosti netopirjev
S posegi v izbrane stavbe bomo s partnerji na projektu poizkusili omejiti onesnaževanje z netopirskim gvanom in s tem vplivati na upravljalce stavb, da ne bi nasprotovali prisotnosti netopirjev.

C.3 Priprava Programa upravljanja območij Natura 2000 za novo obdobje financiranja (2021–2027)
Nudili bomo strokovno podporo za izbrane skupine živali.

C.4 Okrepljeno izvajanje Programa upravljanja območij Natura 2000 na terenu
Nudili bomo strokovno podporo.

C.5 Usposabljanje zaposlenih za izboljšano upravljanje območij Natura 2000
S strokovnim znanjem bomo sodelovali pri izobraževanju vseh, ki upravljajo z območji Natura 2000.

C.7 Razvoj in preizkušanje novih protokolov za monitoring
Za izbrane vrste živali, za katere shema nacionalnega monitoringa še ne obstaja, bomo razvili in preizkusili nove protokole za monitoring. Tako bomo predlagali sheme nacionalnega monitoringa za močvirsko sklednico, hromega volnoritca, kačjega potočnika in dristavičnega spreletavca ter dopolnili obstoječo shemo nacionalnega monitoringa za nižinskega urha.
D. Monitoring učinkov projekta
D.1 Spremljanje učinkov projektnih aktivnosti na izbrane vrste in habitatne tipe
Za izbrane skupine živali (dvoživke, kačje pastirje, metulje, školjke in potočne rake) bomo na izbranih pilotnih območjih spremljali učinke izvedenih ohranitvenih ukrepov.
E. Ozaveščanje javnosti in širjenje rezultatov projekta
E.1 Načrtovanje komuniciranja
Sodelovali bomo pri komunikacijskih dejavnostih s strokovnimi nasveti za izbrane skupine živali.

E.4 Komunikacijska podpora varstvenim aktivnostim
Sodelovali bomo pri komunikacijskih dejavnostih s strokovnimi nasveti za izbrane skupine živali.

Rezultati

A. Pripravljalne akcije
A.1 Priprava načrtov za varstvene ukrepe na izbranih območjih Natura 2000
Na podlagi ocene stanja ciljnih vrst na izbranih območjih Natura 2000 smo izdelali načrte ter predlagali mesta za varstvene ukrepe za izboljšanje stanja njihovih populacij v naravi.

METULJI

  • Slovenska Istra: HROMI VOLNORITEC (Eriogaster catax)
    • Hromi volnoritec (Eriogaster catax) je nočni metulj, katerega gosenice v začetnih razvojnih stadijih oblikujejo in se razvijajo v skupnih gnezdih, predvsem na črnem trnu (Prunus spinosa) in glogu (Crataegus spp.). Razširjenost hromega volnoritca je v Sloveniji še vedno slabo poznana, enako je z območjem Slovenska Istra. S popisom gnezd gosenic smo raziskali prisotnost vrste in njeno razširjenost v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212). V letih 2019 in 2020 smo opravili 175 km popisnih poti ob potencialnih habitatih in zabeležili 123 gnezd gosenic hromega volnoritca. Vsa gnezda smo našli vzhodno od vasi Šmarje in Puče. Na zahodni polovici območja gnezd nismo našli. Ocenjujemo, da je vzhodni del območja pomemben za vrsto na nivoju celotne Slovenije. Za dolgoročno varstvo hromega volnoritca v območju Natura 2000 Slovenska Istra predlagamo vzdrževanje travniških površin v različnih fazah zaraščanja ter ohranjanje grmičevja in mejic, ki so življenjski prostor hromega volnoritca. Odstranjevanje zarasti je treba prilagoditi tako, da ne škodi hromemu volnoritcu. [poročilo]

  • Ličenca pri Poljčanah: TRAVNIŠKI POSTAVNEŽ (Euphydryas aurinia)
    • V Sloveniji je travniški postavnež razširjen lokalno in poseljuje tri zelo različne tipe habitatov: suhe travnike, alpske trate in vlažne travnike. Prav populacije na vlažnih travnikih v SV Sloveniji so med najbolj ogroženimi v državi. Namen našega dela je bil ugotoviti prisotnost in razširjenost travniškega postavneža v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214). V letu 2019 in 2020 smo pregledali vse že znane lokacije pojavljanja travniškega postavneža in dodatna potencialna travniška območja. Vrste nismo našli. Sklepamo, da je na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah vrsta izumrla. Trenutno ne predlagamo konkretnih ciljev za vrsto na tem območju, saj menimo, da bi bilo treba ves napor vložiti v ohranitev in okrepitev populacij, ki so še ostale drugod v severovzhodni Sloveniji. Dolgoročno je treba ohranjati mrežo vlažnih travnikov s travniško izjevko (Sucissa pratensis), ki bi v prihodnosti lahko predstavljali življenjski prostor travniškega postavneža. [poročilo]

  • Volčeke: STRAŠNIČIN (Phengaris teleius) in TEMNI MRAVLJIŠČAR (Phengaris nausithous)
    • Življenjska kroga strašničinega (P. teleius) in temnega (P. nausithous) mravljiščarja sta podobna, velikokrat naseljujeta enaka življenjska okolja. Gosenici si delita enako vrsto hranilne rastline, zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis), in se v mravljiščih podobno vedeta. Območje Natura 2000 Volčeke (SI3000213) predstavlja center razširjenosti za obe vrsti v Celjski kotlini. Na delu območja Natura 2000 Volčeke od leta 2009 poteka državni monitoring obeh vrst, v katerem je bil zabeležen upad obeh vrst. V letu 2020 smo pregledali še ostale dele območja Natura 2000 in okolico za prisotnost obeh vrst. Našli smo samo en osebek strašničinega mravljiščarja SV od območja Natura 2000 Volčeke. Na podlagi stanja smo določili prioritetne površine in za njih predlagali način upravljanja. [poročilo]

KAČJI PASTIRJI

  • Ličenca pri Poljčanah: DRISTAVIČNI SPRELETAVEC (Leucorrhinia pectoralis)
    • S popisi v projektu LIFE-IP NATURA.SI smo preverili prisotnost in stanje kačjega pastirja dristavičnega spreletavca (Leucorrhinia pectoralis) v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214). Vrsta je v Sloveniji na južni meji razširjenosti in zelo redka ter ogrožena. Znana je le z 9-ih območij, le na 5-ih je bila vrsta potrjena v zadnjih 10 letih. V letih 2019 in 2020 smo pregledali 38 lokalitet v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214) in okolici. Dristavičnega spreletavca smo popisali samo na ribniku Štatenberšek na ribnikih Petelinjek. Vrsta je bila v obeh letih popisa v maju in juniju redno opažena. Vedno smo popisali samo nekaj (1–17) samcev različnih starosti. Glede na redne, tudi starejše najdbe sklepamo, da se vrsta razmnožuje in ohranja majhno populacijo. Predlaganih je več območij in usmeritve za ureditev dristavičnemu spreletavcu ustreznega habitata. Zaradi bližine in skupnega upravljanja pa so poleg ribnika Štatenberšek najprimernejši še preostali ribniki Petelinjek. Primerna je še močvirna jasa v gozdu Graščinske gošče pri vasi Cigonca, kjer je treba povečati vodno površino in dotok vode. V bližini območja Natura 2000 se ustrezen habitat z manjšimi posegi lahko uredi še na ribnikih pri Spodnjih Poljčanah in pri gradu Štatenberg. S tem bi zmanjšali razdalje do drugih znanih in ustreznih lokalitet na širšem območju. [poročilo]

  • Dravinja s pritoki: KAČJI POTOČNIK (Ophiogomphus cecilia)
    • S popisi v projektu LIFE-IP NATURA.SI smo preverili prisotnost in stanje kačjega pastirja kačjega potočnika (Ophiogomphus cecilia) v reki Dravinji v območju Natura 2000 Dravinja s pritoki (SI3000306). V letih 2019 in 2020 smo 30 km dolg odsek od Loč do Slap pregledovali peš ter s čolnom. V letu 2019 smo našli 8 levov kačjega potočnika ter popisali 42 odraslih samcev, v letu 2020 pa smo našli 19 levov ter 2 ličinki in opazili prav tako 42 odraslih samcev. Razvoj kačjega potočnika (levi ali ličinke) smo potrdili v 15 od 62 500-metrskih odsekov reke, odrasle pa popisali v 39 odsekih. Večino levov smo našli na bolj razgibanih odsekih reke za osončenimi okljuki. Na takih mestih je struga ter strukture in substrat v njej najbolj raznolika, kar poveča možnosti nastanka ličinkam kačjega potočnika ustreznih pogojev. Na vseh odsekih, kjer smo našli leve, smo na osončenih delih opazili tudi odrasle. Dravinja je večinoma stisnjena med njive in travnike, ki pogosto segajo do struge, drugod je ostal le ozek pas dreves na obeh bregovih. Na bolj reguliranih odsekih z utrjenimi bregovi so več 100 metrov dolgi monotoni odseki s popolnoma zasenčeno strugo in homogenim tokom, kjer nismo popisali ne levov ne odraslih kačjih potočnikov. Za nastanek kačjemu potočniku primernejših habitatov je treba reki omogočiti več prostora ter zagotoviti širši obrežni pas, v katerem se izmenjujejo drevesa, grmičevje, visoko steblikovje in ekstenzivni travniki. Predvidevamo, da bo izvedba renaturacij na predlaganih območjih Dravinje pozitivno vplivala na kačjega potočnika. Zaželena je izvedba renaturacij vsaj na treh odsekih, v primeru manjšega števila odsekov pa na sorazmerno večji dolžini. [poročilo]

ŠKOLJKE

  • Ličenca pri Poljčanah: NAVADNI ŠKRŽEK (Unio crassus)
    • S popisi v projektu LIFE-IP NATURA.SI smo raziskali razširjenost navadnega škržka (Unio crassus) v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214). Pregledali smo potok Ličenca do izliva v Dravinjo, potoke v dolini ribnikov Petelinjek in potok Brežnica. Navadne škržke smo našli od iztoka iz ribnika Štatenberšek do železniškega mosta čez potok Ličenca, kjer je tudi južna meja območja Natura 2000. Ta približno 4,1 km dolg odsek potoka Ličenca školjke poseljujejo sklenjeno, njihova gostota po odseku pa ni enakomerna. Največ smo jih našli pod iztokom iz ribnika Štatenberšek ter v Ličenci neposredno pod pritokom iz ribnikov. Velikost populacije navadnega škržka v Ličenci je majhna. Nizka naseljenost navadnih škržkov je verjetno posledica več dejavnikov: malo primernega substrata, slaba kvaliteta vode in nizka gostota gostiteljskih rib. Za izboljšanje stanja habitata in posledično stanja vrste predlagamo renaturacijo 300 m odseka potoka pod ribnikom Štatenberšek, bočne razširitve struge potoka Ličenca ter sanacijo praga na potoku Ličenca, s čimer bo omogočeno vzvodno premikanje gostiteljskih vrst rib. [poročilo]

  • Volčeke: NAVADNI ŠKRŽEK (Unio crassus)
    • S popisi v projektu LIFE-IP NATURA.SI smo raziskali razširjenost navadnega škržka (Unio crassus) v območju Natura 2000 Volčeke (SI3000213), v zalednem območju potokov Dobje in Ložnica ter v zalednem območju Proseniškega potoka. Navadni škržek je v območju Natura 2000 Volčeke prisoten v kritično nizkih gostotah, saj smo školjke našli le posamič. Populacija ni vitalna in se brez povezanosti z zaledjem zaenkrat ne more sama vzdrževati. Navadni škržek sicer poseljuje še vsaj 2 km odsek potoka Dobje nad območjem Natura 2000. Za varstvo vrste je ključno varovanje populacije navadnega škržka vzvodno v potoku Dobje. Za okrepitev populacije školjke v območju Natura 2000 je v prvi fazi najbolj smiselna renaturacija 700 m odseka potoka Dobje nizvodno od odseka z visokimi gostotami. Za ohranitev in povečanje populacije navadnega škržka v Proseniškem potoku je ključno izboljšanje kvalitete vode. [poročilo]

POTOČNI RAKI

  • SLOVENSKA ISTRA: KOŠČENEC (Austropotamobius pallipes)
    • S popisi v projektu LIFE-IP NATURA.SI smo raziskali razširjenost koščenca (Austropotamobius pallipes) v porečju reke Dragonje, ki se povečini prekriva z območjem Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212). Vzorčna mesta so bila razporejena po celotnem porečju reke Dragonje. Koščenca smo našli po celotnem toku reke Dragonje in v njenih pritokih Rokava ter Dernarnik. Večina drugih pritokov je za življenje koščenca neprimernih. Koščenci omenjenih vod ne poseljujejo sklenjeno, tudi gostota rakov ni enakomerna. Razširjenost in lokalne gostote koščenca so odvisne od površinske vode, ki je verjetno glavni omejujoč dejavnik za njegovo prisotnost. Dodatno na lokalno gostoto vpliva razpoložljivost skrivališč in združba rib, predvsem nočno aktivna jegulja (Anguilla anguilla). Vpliv teh dejavnikov je različen v spodnjem in zgornjem odseku Dragonje. Za dolgoročno varstvo koščenca predlagamo naslednje ukrepe: strogo varstvo obrežne vegetacije, zmanjševanje vnosa finih delcev, komunikacijske aktivnosti glede prenašanja rib, želv in rakov, analizo rabe vode v porečju Dragonje ter preventivno zaustavitev vseh del v strugi Dragonje. [poročilo]

  • Kamniško-Savinjske Alpe: KOŠČAK (Austropotamobius torrentium)
    • Razširjenost koščaka (Austropotamobius torrentium) je v Kamniško-Savinjskih Alpah slabo poznana in še ni bila podrobno raziskana. S popisi v projektu LIFE-IP NATURA.SI smo preverili prisotnost koščaka v območju Natura 2000 Kamniško-Savinjske Alpe (SI3000264). Pred našo raziskavo v omenjenem območju Natura 2000 ni bilo znanega nobenega natančnega podatka o pojavljanju vrste. Vzorčna mesta so bila razporejena v in okoli območja Natura 2000 Kamniško-Savinjske Alpe v porečju Kokre na severozahodu, Kamniške Bistrice na jugu in Savinje na severovzhodu. V območju Natura 2000 Kamniško-Savinjske Alpe koščaka nismo našli. Našli smo ga le v potoku Korošak, nizvodno od območja Natura 2000. V območju Natura 2000 Kamniško-Savinjske Alpe je večina potokov za življenje koščaka neprimernih zaradi hudourniške narave potokov in neustreznih temperaturnih razmer. Varstvenih ukrepov za koščaka v območju Natura 2000 ne predlagamo. Tudi, če je koščak v kakšnem od potokov vendarle prisoten, se ga lahko umakne s seznama kvalifikacijskih vrst za območje Natura 2000 Kamniško-Savinjske Alpe. [poročilo]

DVOŽIVKE

  • Slovenska Istra: HRIBSKI URH (Bombina variegata)
    • S popisi v projektu LIFE-IP NATURA.SI smo preverili prisotnost hribskega urha (Bombina variegata) in njegovo razširjenost v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212), saj ta pred letom 2019 še ni bila sistematično raziskana. V letih 2019 in 2020 smo pregledali 225 različnih vodnih lokalitet, hribskega urha smo popisali na 52. Odrasle urhe smo zabeležili na 43, razmnoževanje v letu 2019 pa potrdili na 11 najdiščih. Hribski urh živi v večjem delu raziskovanega območja, za njegovo prisotnost pa so bistvenega pomena razpoložljivi vodni habitati, ki so redki. Primarni habitat vrste so izviri in gozdni deli potokov. Največkrat smo ga zabeležili v vodah umetnega nastanka (kali, korita in druge oblike zbiralnikov vode; 64 %) ter potokih (17 %). Vodna najdišča so v povprečju med seboj oddaljena 440 m. V pasu do 250 m od najdišč je delež travišč, grmišč in gozda v povprečju več kot 60 %. Zaznali smo več groženj: izginjanje vodnih habitatov, izsuševanje in čiščenje mrestišč v obdobju razmnoževanja ali razvoja ličink, onesnaževanje vodnih habitatov z gnojili in fitofarmacevtskimi sredstvi, navzočnost vnesenih rib in tujerodnih vrst želv v stoječih vodah. Domnevamo, da je njihov vpliv na stanje populacije hribskega urha v območju velik. Stanje ohranjenosti populacije hribskega urha v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212) ocenjujemo kot neugodno. Potrebni so konkretni ukrepi za izboljšanje stanja vodnih habitatov. V okolici obstoječih najdišč je treba povečati število ustreznih vodnih habitatov. Hkrati je treba zagotoviti tudi uspešno implementacijo sistemskih ukrepov, sicer se lahko ohranitveno stanje vrste v območju v nekaj letih še dodatno poslabša. [poročilo]

  • Slovenska Istra: VELIKI PUPEK (Triturus carnifex)
    • S popisi v projektu LIFE-IP NATURA.SI smo preverili prisotnost velikega pupka (Triturus carnifex) in njegovo razširjenost v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212), saj ta pred letom 2019 še ni bila sistematično raziskana. V letih 2019 in 2020 smo pregledali 223 različnih vodnih lokalitet, velikega pupka smo popisali na 25. Odrasle velike pupke smo zabeležili na 19, razmnoževanje pa potrdili na 15 najdiščih. Veliki pupek živi v večjem delu raziskovanega območja nad dolino Dragonje, za njegovo prisotnost pa so bistvenega pomena razpoložljivi vodni habitati, ki so redki. Največkrat smo ga zabeležili v vodah umetnega nastanka: v kalih, koritih in drugih oblikah zbiralnikov vode (96 %). V tekočih vodah velikega pupka nismo našli. Večina vodnih najdišč je med seboj oddaljenih več kot 250 m. V pasu do 250 m od najdišč je delež travišč, grmišč in gozda v povprečju več kot 50 %. Zaznali smo več groženj: izginjanje vodnih habitatov, izsuševanje in čiščenje mrestišč v obdobju razmnoževanja ali razvoja ličink, onesnaževanje vodnih habitatov z gnojili in fitofarmacevtskimi sredstvi, navzočnost vnesenih rib in tujerodnih vrst želv. Domnevamo, da je njihov vpliv na stanje populacije velikega pupka v območju velik. Stanje ohranjenosti populacije velikega pupka v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212) ocenjujemo kot neugodno. Potrebni so konkretni ukrepi za izboljšanje stanja vodnih habitatov. V okolici obstoječih najdišč je treba povečati število ustreznih vodnih habitatov. Hkrati je treba zagotoviti tudi uspešno implementacijo sistemskih ukrepov, sicer se lahko ohranitveno stanje vrste v območju v nekaj letih še dodatno poslabša. [poročilo]

  • Slovenska Istra: LAŠKA ŽABA (Rana latastei)
    • S popisi v projektu LIFE-IP NATURA.SI smo preverili prisotnost laške žabe (Rana latastei) in njeno razširjenost v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212), saj ta pred letom 2019 še ni bila sistematično raziskana. V letih 2019 in 2020 smo laško žabo popisali na 69 lokalitetah. Največkrat smo jo zabeležili v reki Dragonji in njenih pritokih (48 %) ter melioracijskih jarkih (36 %). Najdbe v stoječih vodah (kali, korita) so bile redke. Laška žaba je gozdna vrsta in tudi njena mrestišča so večinoma v gozdu ali v njegovi neposredni bližini: kar 75 % mrestišč je na razdalji največ 50 m od gozda. Na podlagi preštetih mrestov je populacija laške žabe v letu 2019 v območju Natura 2000 štela najmanj 1.185 do 2.061 spolno zrelih osebkov. Zaznali smo več groženj: vodnogospodarska vzdrževalna dela in posegi v struge vodotokov, izsuševanje vodnih habitatov in odvzemi vode, vzdrževanje melioracijskih jarkov v obdobju razmnoževanja ali razvoja ličink, onesnaževanje vodnih habitatov z gnojili in fitofarmacevtskimi sredstvi. Domnevamo, da je njihov vpliv na stanje populacije laške žabe v območju velik. Stanje ohranjenosti populacije laške žabe v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212) ocenjujemo kot neugodno. Potrebni so konkretni ukrepi za izboljšanje kvalitete vodnih habitatov v spodnjem kmetijskem delu doline Dragonje. Ob daljše melioracijske jarke je treba zasaditi drevesne ali drevesno-grmovne mejice. Hkrati je treba zagotoviti tudi uspešno implementacijo sistemskih ukrepov, sicer se lahko ohranitveno stanje vrste v območju v nekaj letih še dodatno poslabša. [poročilo]

  • Ličenca pri Poljčanah: HRIBSKI URH (Bombina variegata)
    • S popisi v projektu LIFE-IP NATURA.SI smo preverili prisotnost hribskega urha (Bombina variegata) in njegovo razširjenost v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214), saj ta pred letom 2019 še ni bila sistematično raziskana. V letu 2019 smo pregledali 350 različnih vodnih lokalitet, hribskega urha smo popisali na 148. Odrasle urhe smo zabeležili na 93, razmnoževanje v letu 2019 pa potrdili na 69 najdiščih. Hribski urh živi v večjem delu raziskovanega območja, za njegovo prisotnost pa je bistvenega pomena gozd oz. bližina gozda zraven mrestišč. Primarni habitat vrste so gozdne doline potokov, vlažni in močvirni predeli v gozdu ter močvirni travniki. Največkrat smo ga zabeležili v kolesnicah v gozdu, na gozdnem robu in na travnikih (58 %), v potokih (20 %) ter jarkih (13 %). Najdbe v večjih stoječih vodah (mlake, ribniki) so bile redke. Najkrajše razdalje med večino najdišč so manj kot 250 m. V pasu do 500 m od najdišč je delež gozda v povprečju skoraj 70 %. Zaznali smo nekaj groženj (krčenje gozda na mokrih tleh, izsuševanje močvirnih in mokrotnih travnikov, onesnaževanje vodnih habitatov z gnojili in fitofarmacevtskimi sredstvi, regulacija potokov, invazivne rastline), ki verjetno za zdaj le lokalno vplivajo na stanje populacije hribskega urha v območju. Stanje ohranjenosti populacije hribskega urha v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214) ocenjujemo kot ugodno, konkretni ukrepi zaenkrat niso potrebni. Vendar je treba zagotoviti uspešno implementacijo sistemskih ukrepov, predvsem na kmetijskih zemljiščih v uporabi, sicer se lahko ohranitveno stanje vrste v območju v nekaj letih poslabša. [poročilo]

PLAZILCI

  • Slovenska Istra: MOČVIRSKA SKLEDNICA (Emys orbicularis)
    • Namen raziskave je bil določiti razširjenost in oceniti velikosti populacije močvirske sklednice (Emys orbicularis) v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212) z metodo ulova in ponovnega ulova ter na podlagi terenskih opažanj podati predloge ukrepov za izboljšanje stanja habitata in velikosti populacije vrste. Glede na poznavanje ekologije vrste in ocene primernosti habitata smo postavili vrše v vse primerne vodne površine in jih pustili nastavljene 4 noči zapored v treh obdobjih v letu 2020 s skupnim lovnim naporom 156 lovnih dni. Vsem ujetim osebkom smo določili spol in starost ter jih označili. Iz razmerja predhodno ujetih in na novo ujetih želv v posameznem obdobju lova smo izračunali velikost populacije. Na raziskovanem območju so vse želve pripadale podvrsti Emys orbicularis hellenica. Ujeli smo 29 osebkov. Populacijo močvirskih sklednic smo ocenili na 50 osebkov. Uspešnost razmnoževanja močvirskih sklednic na preučevanem območju smo potrdili z ulovom mladičev in subadultov. Razporejanje močvirskih sklednic znotraj območja raziskave ni enakomerno. Največja gostota, 32 osebkov na 1 km2, je vzvodno od mejnega prehoda Dragonja, na območju velikem okoli 155 ha. Območje, ki ga močvirska sklednica poseljuje, je omejeno na majhen del doline reke Dragonje zaradi redkih primernih habitatov oziroma razpoložljivosti vode. Večina območja se osuši že konec maja, kar je glavni omejujoč faktor za prisotnost sklednic. Sklednice v tem času estivirajo ali migrirajo do primernih vodnih teles. Predvidevamo, da zaradi pomanjkanja primernih habitatov najdena populacija ni viabilna. Za obstoj populacije v naslednjih 100 let je potrebnih najmanj 15 samic, ki se uspešno razmnožujejo. Zato je potrebno povečati število in površino vodnih teles in zagotoviti varna mesta za odlaganje jajc. Predlagamo izkop manjših vodnih teles, velikih 50–500 m2, vzporedno s tokom Dragonje. [poročilo]

Poročila

  • Lešnik, A., 2021. Veliki pupek (Triturus carnifex) v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 41 str., digitalne priloge.

  • Lešnik, A., 2021. Hribski urh (Bombina variegata) v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 48 str., digitalne priloge.

  • Govedič, M., 2021. Koščak (Austropotamobius torrentium) v območju Natura 2000 Kamniško-Savinjske Alpe (SI3000264). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 16 str., digitalne priloge.

  • Govedič, M., 2021. Koščenec (Austropotamobius pallipes) v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 16 str., digitalne priloge.

  • Šalamun, A., 2021. Dristavični spreletavec (Leucorrhinia pectoralis) v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 18 str., digitalne priloge.

  • Lipovšek, G. & M. Vamberger, 2021. Močvirska sklednica (Emys orbicularis) v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). EMYS, ekološke raziskave in svetovanje, Gregor Lipovšek s. p., Pako. 24 str., digitalne priloge.

  • Lešnik, A., 2021. Hribski urh (Bombina variegata) v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 44 str., digitalne priloge.

  • Lešnik, A., 2021. Laška žaba (Rana latastei) v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 38 str., digitalne priloge.

  • Govedič, M., 2020. Navadni škržek (Unio crassus) v območju Natura 2000 Volčeke (SI3000213). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 16 str., digitalne priloge.

  • Zakšek, B., 2020. Strašničin (Phengaris teleius) in temni mravljiščar (P. nausithous) v območju Natura 2000 Volčeke (SI3000213). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 23 str., digitalne priloge.

  • Zakšek, B., 2020. Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 12 str., digitalne priloge.

  • Šalamun, A., 2020. Kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) v območju Natura 2000 Dravinja s pritoki (SI3000306). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 16 str., digitalne priloge.

  • Govedič, M., 2020. Navadni škržek (Unio crassus) v območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah (SI3000214). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 21 str., digitalne priloge.

  • Zakšek, B., 2020. Hromi volnoritec (Eriogaster catax) v območju Natura 2000 Slovenska Istra (SI3000212). Končno poročilo. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 13 str., digitalne priloge.

Vodja projektaMaja Cipot (Ministrstvo za naravne vire in prostor)
Nosilec projektaMinistrstvo za naravne vire in prostor
Partnerji projektaMinistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Zavod RS za varstvo narave
Direkcija RS za vode
Zavod za ribištvo Slovenije
Zavod za gozdove
Kmetijsko gozdarska zbornica
KGZ Ptuj
KGZ Nova Gorica
KGZ Ljubljana
Gozdarski inštitut Slovenije
Nacionalni inštitut za biologijo
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
Štirna – zavod za trajnostne rešitve
Center za kartografijo favne in flore
Trajanje projekta2018–2026
ProgramProjekt LIFE-IP NATURA.SI sofinancirata Evropska unija iz sredstev programa LIFE ter Ministrstvo za naravne vire in prostor.
javna sredstva
lastna sredstva
Povezava
Deli z drugimi