Projekti

ARSO je naročniku (DEM) na podlagi mnenja ZRSVN izdal naravovarstvene pogoje za izgradnjo MHE. ZRSVN se v mnenju ni mogel opredeliti do načrtovanega objekta, a ga tudi ni brezpogojno zavrnil. Investitorju je bilo naloženo, da predloži študijo o koščaku, v kateri smo se izdelovalci študije morali opredeliti do določenih zahtev iz naravovarstvenih pogojev.

Osnovni namen naloge je bil oceniti stanje populacije in razširjenosti koščaka v porečju reke Lobnice, saj obstoječi podatki niso zadoščali za opredelitev vplivov nameravanih posegov v porečju Lobnice. Pred to raziskavo sta bili v tem porečju znani le dve najdišči koščaka. Raziskave smo opravili v celotnem porečju reke Lobnice, tudi v tistih pritokih (npr. Lobničica), ki niso vključeni v omrežje Natura 2000, kot tudi v pritokih, ki niso vključeni v območje cone za koščaka na območju Natura 2000 Pohorje.

V projektu smo:

• analizirali razširjenost, gostote in populacije koščaka v porečju Lobnice,
• preverili obstoječe vplive na koščaka z upoštevanjem vseh kumulativnih vplivov predhodnih posegov,
• določili potrebne omilitvene ukrepe za zmanjšanje vplivov na vrsto navadni koščak vseh predvidenih objektov male hidroelektrarne v času izgradnje in obratovanja,
• preverili vpliv jezovne pregrade in odvzema vode na funkcijo migracijskega koridorja vrste,
• podali optimalne tehnične rešitve za izvedbo prehoda jezovne zgradbe za koščaka,
• predlagali ukrepe za preprečitev, omilitev oziroma čim popolnejšo odpravo bistvenih ali uničujočih posledic posega na vrsto,
• se z vidika koščaka opredelili do vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka (Qes) izračunane po metodologiji Uredbe o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uradni list RS 97/2009).

Ugotovili smo, da v porečju Lobnice koščaki živijo tudi v zelo strmih potokih (> 200 m / 1.000 m), ki bi jih lahko z različnimi GIS analizami opredelili kot neprimerne za koščake. Za majhne potoke, v katerih živijo koščaki, pa je ključno, da imajo malo vode oziroma da v času padavin ti potoki niso hudourniški. Naravne kaskade in velika količina materiala v teh grapah kot kaže zadosti umirita hitrost vode in obstoj habitata koščaka.

Izpostavili smo problem vzpostavljanja povezljivosti habitatov raka koščaka ob hkratnem omejevanju širjenja signalnega raka (Pacifastacus leniusculus).