Projekti

Projektno območje občin Črnomelj, Metlika in Semič je območje plitvega krasa, ki je skromen s površinskimi vodami. Številni izviri, ki so jih ljudje uporabljali kot vire pitne vode, so obzidani, v skoraj vsaki vasi pa so bili urejeni tudi vaški kali, ki so služili za napajanje živine, za pranje ali celo za kopanje. Nekateri od teh vodnih virov so danes naravovarstveno zelo pomembni, saj omogočajo preživetje številnim vodnim rastlinam in živalim na območju. Napeljava vodovoda v vaseh in opuščanje paše so glavni vzroki, da je večina vodnih virov zapuščenih, zasipanih, zaraslih in tudi že brez vode. Redkost ohranjenih površinskih vodnih virov kliče k skrbnemu ravnanju z njimi in s tem k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Na območju izbranih vodnih virov smo v okviru terenskega dela v letih 2010 in 2011 zbrali 2.288 podatkov na 268 obiskanih lokalitetah. V podatkovno zbirko so vključeni tudi podatki, ki so jih v okviru terenskega dela 2009–2011 zbrali zaposleni na ZRSVN. Poleg zbranih podatkov smo posodobili prostorski del podatkovne zbirke in po digitalnih ortofoto posnetkih (DOF) natančno določili lokacijo vodnih virov.

Cilj projekta in s tem načrt dela je bil med posameznimi skupinami zelo različen. Za nekatere skupine je bil cilj zgolj popis vrst (npr. ribe) pri drugih (npr. rjave žabe) pa je bil cilj ocena velikosti populacije. Zato so analize in obdelava podatkov med posameznimi skupinami različni in neprimerljivi.

V izbranih 14 izvirih smo ugotovili 15 vrst polžev in školjk, predvsem nekatere izvirske vrste polžev se v večini izvirov pojavljajo zelo množično.

Najpogostejše vrste v rib v izvirih Bele krajine so kapelj (Cottus gobio), pisanec (Phoxinus phoxinus) in klen (Squalius cephalus). Izmed najdb pa izstopata donavski potočni piškur (Eudontomyzon vladykovi) in pegunica (Alburnus mento).

V okviru projekta je bilo popisanih 35 vrst kačjih pastirjev, izmed teh so bile 4 opažene prvič. Trenutno je skupaj iz Bele krajine ter vzhodnega roba Kočevskega Roga znanih 48 vrst kačjih pastirjev od skupno 73 vrst in podvrst znanih za celotno Slovenijo. Po pestrosti najbolj izstopata Gornji kal in Kanižarica.

Skupno je za območje Bele krajine opisanih 13 vrst dvoživk. Pregledali smo 96 vodnih virov in ocenjujemo, da se je na pregledanih lokalitetah v letu 2011 razmnoževalo do 25.000 odraslih osebkov rjavih žab (Rana sp.). Na podlagi števila mrestov smo opredelili 20 najpomembnejših vodnih virov, na katerih smo skupaj našteli 85 % mrestov rjavih žab. Veliki pupek (Triturus carnifex) je sicer prisoten po celotni Beli krajini, vendar je redek in v nizkih gostotah. Za ohranjanje vrste so zato ključna vsa najdišča. Stanje hribskega urha (Bombina variegata) je nekoliko boljše kot stanje populacije velikega pupka, saj smo ga v letu 2010 in 2011 skupno našli na 38 novih lokalitetah, na 7 starih pa smo njegovo najdbo potrdili.

Za močvirsko sklednico (Emys orbicularis) v Beli krajini so zelo pomembne stare struge potokov, naravne poplavne doline in stoječe vode. Prisotnost vrste smo potrdili na 11 lokalitetah, razmnožuje pa se na 5.

S stališča flore smo pregledali 49 lokalitet in na 41 lokalitetah popisali 156 rastlinskih taksonov. Skupno smo popisali 24 naravovarstveno pomembnih vrst, 22 od teh je na Rdečem seznamu, štiri pa so zavarovane z Uredbo o prosto živečih rastlinskih vrstah.