Inventarizacija močvirske sklednice, hribskega urha in velikega pupka na Ljubljanskem barju, 2008–2009

Na Ljubljanskem barju smo izvedli inventarizacijo močvirske sklednice, velikega pupka in hribskega urha ter ugotovili njihovo trenutno razširjenost.
O projektu  Rezultati  Poročila

O projektu

V letih 2008 in 2009 smo s terenskim delom ugotavljali trenutno razširjenost močvirske sklednice (Emys orbicularis), velikega pupka (Triturus carnifex) in hribskega urha (Bombina variegata) na Ljubljanskem barju.

Rezultati

Močvirska sklednica, veliki pupek in hribski urh se pojavljajo po celotnem Barju, a v različnih gostotah.

V okviru vzorčenja močvirske sklednice je bilo pregledanih 398,6 kilometra jarkov, kanalov in reke Ljubljanice. Vrše za lov sklednic so bile v letu 2008 postavljene na 325 lokacijah in na 166 lokacijah v letu 2009. Vse ujete sklednice so bile označene, kar je omogočilo oceno velikosti populacije in spremljanje njihovega gibanja. Poznavanje razširjenosti močvirske sklednice na Barju je bilo dopolnjeno z novimi najdišči, ki so razpršena po celotnem območju. Potrjena so bila vsa nekdanja znana najdišča, razen na ožjem delu mesta Ljubljana. Sklednice so bile najdene tudi v mrtvicah Ljubljanice pri Zalogu ter pri Biološkem središču in Koseškem bajerju v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Glede na relativno gostoto ujetih sklednic v letu 2008 in 2009 moramo kot območja večjih gostot posebej omeniti območja Gmajnic, ribnikov v Dragi pri Igu, opuščenega glinokopa pri Vrhniki ter območja med Igom in Črno vasjo ter med Drenovim gričem in Bevkami. Največje število teh želv je bilo ujetih na širšem območju Gmajnic. Tam je bila populacija močvirskih sklednic, starejših od dveh let, ocenjena na 272 (136-850, ob 95-odstotnem intervalu zaupanja). Že znano območje sklednic na ribnikih v Dragi je bilo razširjeno na bližnji ribnik Rakovnik. Uspešno razmnoževanje močvirske sklednice v času raziskave je bilo potrjeno samo na območju ribnikov v Dragi. Za območje Gmajnic domnevamo, da so se, glede na starost mladičev, tam uspešno razmnoževale še pred tremi le ti. Ugotovljeno je bilo, da se želve dnevno gibljejo po jarkih tudi 250 m daleč in da skledničin skupen premik v enem letu lahko preseže 2 km (maksimalna razdalja med točkami, kjer je bila ista sklednica večkrat ujeta). Povprečen premik je bil po enem letu vzorčenja (2008) 544 m, po skupnem terenskem delu dveh let pa 810 m. Ob upoštevanju 1,5 km radija okoli znanih najdišč so skoraj vsa najdišča na Ljubljanskem barju medsebojno povezana.

Večina podatkov za velikega pupka je bila zbrana naključno med natančnejšim pregledovanjem jarkov za namene popisa močvirske sklednice in hribskega urha. Med raziskavo je bil registriran v 27 kvadratih (1 km x 1 km). Na štirih testnih območjih (Matena, Bevke, Lavrica, Gmajnice) je bila pogostost pojavljanja velikega pupka različna. Na območju Bevke med intenzivnim vzorčenjem v letu 2009 velikega pupka nismo našli, kljub primerljivemu deležu vodnatih jarkov z območjema Lavrica in Gmajnice. Območje Matena pa se od drugih izbranih območij močno razlikuje tako po deležu jarkov z vodo kot po številu jarkov, v katerih smo našli velikega pupka.

Hribski urh je bil pričakovano najden na celotnem Ljubljanskem barju. Glede na pregledanost območja zbuja pozornost razmeroma malo najdb v okolici Črne vasi. Kljub temu, da območji Bevke in Gmajnice ležita neposredno ob gozdu, pa se kažeta dva različna vzorca premikanja urhov. Gozd in jarki pri Bevkah delujejo kot celota, kjer se urhi iz gozda razmnožujejo v jarkih, na območju Gmajnic pa so v gozdu verjetno gostote urhov tako velike, da so manjši osebki primorani kolonizirati bližnja slabša okolja. Na območju Matene so bile v zahodnem delu v večini jarkov najdene vse starostne skupine. Za sistem drenažnih jarkov na Ljubljanskem barju zunaj gozdnih območij je bila populacija odraslih urhov ocenjena na 26.000 do 29.000 osebkov.

Poročila

  • Govedič, M., M. Vamberger, M. Sopotnik, M. Cipot, A. Lešnik, A. Šalamun & K. Poboljšaj, 2009. Inventarizacija močvirske sklednice, hribskega urha in velikega pupka na Ljubljanskem barju. Končno poročilo raziskovalnega projekta št. 1/08. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 62 str. [Naročnik: Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Služba za razvojne projekte in investicije].


Projektraziskovalni
Vodja projektaKatja Poboljšaj, univ. dipl. biol.
Nosilec projektaCenter za kartografijo favne in flore
NaročnikMestna občina Ljubljana
Programjavna sredstva