Monitoring netopirjev in njihovih habitatov temelji na rednem spremljanju številčnega stanja, ohranjenosti habitatov oz. prostorskemu pojavljanju netopirjev. V sistem državnega monitoringa je uvrščenih nad 60 prezimovališč, nad 400 kotišč, z ultrazvočnim detektorjem se izvaja 25 transektnih popisov, na 20 mestih pa se prisotnost netopirjev spremlja z mreženjem. Bistvena vsebina dela je tudi svetovanje za ponovno vzpostavitev stanja uničenih ali okrnjenih zatočišč netopirjev in nadzor nad učinkovitostjo ohranitvenih ukrepov.
Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev smo doslej v celoti izvedli v letih 2016–2017 (Presetnik in sod. 2017), 2014–2015 (Presetnik in sod. 2015), 2013 (Presetnik in sod. 2013), 2012 (Presetnik in sod. 2012), 2011 (Presetnik in sod. 2011), 2008–2009 (Presetnik in sod. 2009) in 2007 (Presetnik in sod. 2007).
Povzetek monitoringa 2016–2017
Povzetek monitoringa 2016–2017 še ni na voljo ...
Povzetek monitoringa 2014–2015
- Pozimi 2014 in 2015 smo preverili 63 prezimovališč netopirjev in s tem 105 % izpolnili zahteve projektne naloge. Našli smo vse ciljne vrste netopirjev. Dodatne podatke smo zbrali še iz 12-ih drugih možnih prezimovališč netopirjev.
- Poleti 2014 in 2015 smo opravili 340 osnovnih pregledov mest monitoringa poletnih zatočišč in s tem 106 % izpolnili zahteve projektne naloge. Našli smo vse ciljne vrste netopirjev. Dodatne podatke smo zbrali še iz 58-ih pregledov novih možnih zatočišč netopirjev in ob tem zabeležili osem do sedaj še nepoznanih kotišč malega podkovnjaka, dve kotišči navadnega netopirja, eno kotišče južnega podkovnjaka ter eno novo zatočišče dolgonogega netopirja.
- Poleti 2014 in 2015 smo opravili 27 mreženj na predvidenih mestih monitoringa netopirjev z metodo mreženja, s čimer smo 100 % izpolnili zahteve projektne naloge. Našli smo skoraj vse ciljne vrste netopirjev. Izjema je bil redki nimfni netopir (Myotis alcathoe), ki se le občasno pojavlja na edinem mestu monitoringa, kjer ga spremljamo. Dodatno smo opravili še 6 mreženj znotraj območja Natura 2000 Kočevsko, eno mreženje v Dolenji Planini in eno mreženje v Pomurju.
- Poleti in jeseni 2014 in 2015 smo izvedli 50 poletnih in 2 jesenska transektna popisa z ultrazvočnimi detektorji, s čimer smo 100 % izpolnili zahteve projektne naloge. Zabeležili smo vse ciljne taksone netopirjev. Po 85-ih letih smo potrdili pojavljanje velikega mračnika (Nyctalus lasiopterus) v Slovenji.
- Pripravili smo podatkovno zbirko z nekaj več kot 1.800 podatki, ki smo jo posredovali vzdrževalcem informacijskega sistema varstva narave – modul »Vrste«. Dopolnili smo obstoječe popisne protokole in na novo oblikovali 13 popisnih protokolov za preglede poletnih zatočišč ter 3 za spremljanje netopirjev v zimskem zatočišču.
- Svetovali smo kako ohraniti kotišča netopirjev ob bodoči obnovi v treh stavbah, opozorili na 39 na novo zabeleženih uničenj ali poslabšanj stanja kotišč netopirjev, poročali o stanju na 47-ih mestih, kjer je bilo v predhodnih letih zabeleženo uničenje ali okrnjenje kotišč in še dodatno svetovali pri različnih vprašanjih povezanih z netopirji. Skupno smo ocenili, da je bilo v letu 2015 v prvotnem stanju 72 % stavbnih kotišč netopirjev, v delno spremenjenem stanju 11 %, okrnjenih je bilo 4 % in močno okrnjenih 4 % kotišč ter 7 % kotišč je bilo uničenih. Skupno v letu 2015 torej obravnavamo 15 % stavbnih kotišč v poslabšanem stanju ohranjenosti in pri vseh teh je nujna izvedba ohranitvenih ukrepov.
- Strnili smo nove ugotovitve o ohranjenosti habitatov ter dopolnili predloge sistemskih rešitev, katere so predlagali že Presetnik in sodelavci (2011). Bistveno bi bilo obvestiti vse upravljalce stavb in jam o varstvenih zahtevah ohranjanja netopirskih zatočišč.
- Napravili smo revizijo seznama predlaganih mest monitoringa, ki pa se kljub vključitvi nekaj novih mest monitoringa in opustitvi nekaj prejšnjih mest, bistveno ne razlikuje od dosedanje. Za skupno 7 taksonov (8 vrst) netopirjev predlagamo 65 mest za zimski monitoring zatočišč (približno 53 pregledov na leto). Za 12 ciljnih vrst predlagamo, da se opravlja monitoring 409-ih poletnih zatočišč (276 pregledov na leto). Za 12 ciljnih vrst predlagamo spremljanje stanja z metodo mreženja na 21-ih mestih (13 ali 14 mreženj na leto), menimo pa, da bi morali, zaradi enakomerne prostorske pokritosti države z mreženji, eno mesto še določiti v Pomurju. Za 12 ciljih taksonov netopirjev predlagamo 25 mest transektnih popisov z ultrazvočnimi detektorji (26 popisov na leto).
- Od 65-ih mest monitoringa stanja prezimovališč ima sedaj 47 (72 %) končne ocene števila živali ob začetku monitoringa. Po še dveh zimskih sezonah monitoringa v polnem predlaganem obsegu, bi oceno lahko podali za preko 90 % vseh mest. Za 44 mest monitoringa poletnih zatočišč smo uspeli določiti oceno števila odraslih živali ob začetku monitoringa. Dodatno smo ocenili število odraslih osebkov ob začetku monitoringa za 31 zatočišč, ki so bila tekom let uničena ali hudo okrnjena. Sedaj ima od skupaj 409-ih predlaganih mest za monitoring poletnih zatočišč 181 mest (44 %) ocene števila odraslih živali ob začetku monitoringa. Po še dveh poletnih sezonah monitoringa v polnem predlaganem obsegu, bi oceno lahko podali za blizu 60 % mest. Za skoraj vsa mesta spremljanja stanja netopirjev z mreženjem smo letos podali »oceno pričakovane pogostnosti (frekvence) pojavljanja«. Izjema je jama Golobina, kjer predlagamo, da se oceno poda šele po dveh dodatnih mreženjih. Za 24 od 25-ih mest monitoringa s transektnimi popisi z ultrazvočnimi detektorji smo podali oceno pričakovane pogostnosti (frekvence) pojavljanja posameznih vrst. V dveh letih z ustreznim popisom pa bi oceno pričakovane pogostnosti pojavljanja lahko določili še za preostalo mesto transektnih popisov.
- Analize rezultatov zimskih in poletnih monitoringov zatočišč ne kažejo več na upadanje populacij velikega podkovnjaka (Rhinolophus ferrumequinum) v primerjavi z zimo 2002/03. Glede na redke predhodne podatke menimo, da so populacije trenutno vseeno manjše kot pred zimo 2002/03. Populacija malega podkovnjaka (R. hipposideros) je v zadnjih 10-ih letih zmerno narasla (ne več kot 5 %), glede na trend ocenjevan s podatki s prezimovališč, medtem ko je trend na kotiščih stabilen. Izračuni kažejo, da je v istem obdobju populacija navadnih netopirjev (Myotis myotis) na mestih monitoringa poletnih zatočišč zmerno narasla, kot tudi populacija južnih podkovnjakov (R. euryale). Populacijski trend izračun za poletna zatočišča vejicatih netopirjev (M. emarginatus) od leta 2007 naprej, prav tako kaže zmeren porast. Vzhodna subpopulacija dolgokrilega netopirja (Miniopterus schreibersii) je na prezimovališčih od zime 2002/03 in na poletnih zatočiščih od poletja 2007 gotovo zmerno narasla. Zmeren porast so izračuni pokazali tudi pri zimski populaciji dolgonogega netopirja (M. capaccinii). Z rezultati transektnih popisov z ultrazvočnimi detektorji smo ocenili populacijski trend navadnega mračnika (N. noctula) in belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii) kot stabilen. Prisotnostni indeksi so pokazali stabilen trend za drobnega netopirja (P. pygmaeus). Za širokouhega netopirja smo prvič dobili statistično podkrepljen stabilen trend, izračunan za prisotnost živali te vrste na prezimovališčih. Za ostale vrste populacijskih trendov ne moremo podati – te vrste spadajo v eno izmed treh kategorij: vrste, katerih živali so pri nas tako redke, da jih le težko zaznamo, vrste, za katere bi morali vzpostaviti poseben tip monitoringa ter vrste, kjer le velike standardne napake populacijskih (ali prisotnostnih) letnih indeksov za enkrat preprečujejo statistično podkrepljeno oceno njihovega trenda. Pri slednjih vrstah pričakujemo, da se bodo populacijski trendi začeli kazati v naslednjih dveh do treh sezonah popisov.
- Zaznali nismo nobenega zmanjšanja razširjenosti posameznih vrst, menimo pa, da je približno 17 % kotišč malih podkovnjakov, ki jih spremljamo v okviru monitoringa, v neugodnem stanju, 15 % je takih kotišč pri navadnih netopirjih in 19 % pri poznih netopirjih (Eptesicus serotinus). Zaradi uničenja kotišč je navadni netopir v Prekmurju in v Beli krajini na robu izumrtja. Velikokrat je do uničenja kotišč v stavbah prišlo zaradi obnov stavb v neprimernem obdobju ali zaradi načrtnega preganjanja netopirjev. Slednje je bilo včasih povezano z nezadovoljstvom uporabnikov stavb zaradi kopičenja gvana, zato predlagamo ustanovitev sheme podpor. Rezultati kažejo, da popolnoma izvedeni predlogi naših ohranitvenih ukrepov večinoma zadostujejo, da netopirji ponovno vzpostavijo kotišče.
- Za 11 vrst netopirjev oz. 40 % vseh vrst v Sloveniji predlagamo, da se jih obravnava kot vrste z neugodnim ohranitvenim statusom. Te vrste so: veliki, mali in južni podkovnjak, navadni netopir, ostrouhi netopir (M. blythii oxygnathus), vejicati netopir, navadni mračnik, pozni netopir, usnjebradi (Plecotus macrobullaris) in sivi uhati netopir (P. austriacus) ter dolgokrili netopir. Vzroki za neugodni ohranitveni status teh vrst so v izgubi habitatov (predvsem stavbnih zatočišč) oz. njihovem okrnjenju, pri velikem podkovnjaku pa tudi v preteklosti zabeležen upad populacije. Za ostale vrste netopirjev pri nas trenutno ne moremo podati ocene ohranitvenega stanja.
Povzetek monitoringa 2013
Povzetek monitoringa 2013 še ni na voljo ...
Povzetek monitoringa 2012
Povzetek monitoringa 2012 še ni na voljo ...
Povzetek monitoringa 2011
Povzetek monitoringa 2011 še ni na voljo ...
Povzetek monitoringa 2008–2009
Povzetek monitoringa 2008–2009 še ni na voljo ...
Povzetek monitoringa 2007
Povzetek monitoringa 2007 še ni na voljo ...
