O projektu
V podatkovno zbirko smo skušali vključiti kar največ razpoložljivih florističnih in favnističnih podatkov. Na podlagi zbranih podatkov smo pripravili arealne karte evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji. Skupaj s preostalimi strokovnjaki smo ocenili ogroženost obravnavanih taksonov in pripravili predloge nadaljnjih raziskav.
Rezultati
- V raziskavo je bilo zajetih 193 taksonov (vrst, podvrst, skupin vrst) rastlin, morskih organizmov, žuželk, rakov in vretenčarjev (brez ptic).
- Arealne karte temeljijo na skupno 13.060 primarnih podatkih, ki predstavljajo 5.461 različnih nahajališč. 30,9 % primarnih podatkov je novejših (pridobljenih po l. 1970).
- Največje število primarnih podatkov na vrsto je pri vretenčarjih (dvoživke, sesalci, plazilci) in metuljih.
- Za večino nahajališč je značilna visoka stopnja natančnosti.
- Splošno poznavanje taksonov je nezadostno ali pomanjkljivo.
- Znanje o razširjenosti taksonov je v glavnem zadovoljivo do zelo dobro.
- Večina taksonov ima areale, ki so manjši od 20 % površine Slovenije (redkost je torej očiten atribut evropsko pomembnih vrst).
- Taksonomsko znanje je v glavnem zelo dobro; pomanjkljivosti so v aplikaciji molekularno-bioloških metod pri razreševanju problematike vrst dvojčic.
- Ekološko znanje o taksonih, vključenih v raziskavo, je nezadostno ali ga ni.
- Populacijski trendi v glavnem niso znani.
Poročila
- Kryštufek, B., M. Bedjanič, S. Brelih, N. Budihna, S. Gomboc, V. Grobelnik, M. Kotarac, A. Lešnik, L. Lipej, A. Martinčič, K. Poboljšaj, M. Povž, F. Rebeušek, A. Šalamun, S. Tome, P. Trontelj & T. Wraber, 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 682 str. [Naročnika: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana & Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ljubljana].
