Ceste in promet so prepoznani kot eni izmed glavnih dejavnikov, ki ogrožajo populacije dvoživk pri nas in v svetu. Z gradnjo cest se uničujejo, zmanjšujejo in fragmentirajo njihovi primerni kopenski in vodni habitati ter prekinjajo ustaljene selitvene poti. Posledice prometa na obstoječih cestah so predvsem v spomladanskih in jesenskih selitvenih obdobjih množični pomori na kritičnih odsekih cest, t.i. »črnih točkah«, kjer potekajo selitve dvoživk. Spomladi se namreč odrasli osebki odpravijo do mrestišč, kjer poteka razmnoževanje in odlaganje mresta (jajc), jeseni pa se iz mrestišč množično odpravijo v prezimovališča pravkar preobraženi mladostni osebki (t.i. »žabji dež«) in odrasle živali se iz svojih poletnih bivališč selijo v prezimovališča.
Pomemben rezultat vseh naših dosedanjih aktivnosti na temo dvoživk in cest je zbiranje podatkov o povozih dvoživk na cestah v podatkovno zbirko o t.i. črnih točkah na cestah. Zbirko ves čas nadgrajujemo, tako v okviru ciljnih projektov na temo dvoživk in cest (npr. Dvoživke in ceste (Poboljšaj in sod. 2000)), ostalih projektov (npr. Inventarizacija dvoživk in njihovih habitatov ob reki Muri v letih 2013 in 2014 (Cipot in sod. 2015) ali Popis dvoživk v dolini reke Voglajne (Lešnik & Cipot 2014)), kot tudi z naključno posredovanimi podatki zainteresirane javnosti.
Zbrani podatki o povozih dvoživk na državnih in lokalnih cestah so neposredno uporabni pri pripravi naravovarstvenih ukrepov in vključitve te problematike v načrte vzdrževanja in nadzora stanja državnih in lokalnih cest.
V nadaljevanju so opisani izbrani projekti, ki so bili v celoti ali v večjem delu posvečeni problematiki dvoživk in cest.
Predlog ukrepov za zaščito dvoživk na cestah v upravljanju DRSI, 2018
Pripravili smo pregled stanja prehajanja dvoživk na cestah v upravljanju DRSI. Zbrali smo podatke o več kot tisoč najdiščih dvoživk na cestah, od katerih smo kot mesta prehajanja dvoživk opredelili 843 odsekov državnih cest. Ti odseki obsegajo 17,7 % (1.060 km) cest v upravljanju DRSI. 65,2 % (550) odsekov je dolgih do 1.000 m. Na večini teh odsekov je prometna obremenitev višja od 2.000 PDLP, kar pomeni več kot 40 % smrtnost za vse vrste dvoživk.
Naročnik: Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Ljubljana.
Spremljanje migracij dvoživk ob Večni poti v KP Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, 2007–2008
V letu 2007 smo spremljali jesenske, v letu 2008 pa pomladanske selitve dvoživk ob Večni poti v KP Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ugotovili smo, kje prihaja do najbolj kritičnih zgostitev prehajanja in predlagali možne rešitve za omilitev negativnega vpliva ceste na populacije dvoživk v KP. Tudi na podlagi rezultatov te naloge je Mestna občina Ljubljana omogočila nakup začasne varovalne ograje za dvoživke in postavitev le-te na najbolj kritičnem odseku Večne poti. V letu 2008 sta ob našem strokovnem svetovanju varovalno ograjo prvič na tej lokaciji postavila Komunalno podjetje Ljubljana in Herpetološko društvo –
Societas herpetologica slovenica, ki od leta 2009 akcijo samostojno izvaja vsako pomlad.
Naročnik: Mestna občina Ljubljana.
Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran, 2005–2007
Dvoživke in promet v regiji Alpe-Jadran, 2003
Leta 2003 smo delo nadaljevali na mednarodnem slovensko-avstrijskem projektu, saj ogrožanje dvoživk zaradi prometa ni problem le na regionalni ravni, temveč v celotnem evropskem prostoru. Prekomejno sodelovanje je izrednega pomena za uskladitev metodologij dela ter načrtovanja in uresničevanja varstvenih ukrepov v obmejnem prostoru. V Sloveniji so bile projektne aktivnosti usmerjene v Pomurje in Podravje, v Avstriji pa na Spodnjo Koroško in na območje Celovec–Beljak. Projekt, ki smo ga izvedli v sodelovanju s Herpetološkim društvom –
Societas herpetologica slovenica ter z avstrijskim partnerjem Arge Naturschutz iz Celovca, je predstavljal prvo leto aktivnosti v okviru večletnega mednarodnega projekta INTERREG III A - Phare CBC Avstrija - Slovenija »Varstvo dvoživk v regiji Alpe-Jadran« (»Amphibienshutz im Alpen-Adria-Raum«, 2002–2006).
Projektne aktivnosti:
- intenzivno prekomejno sodelovanje in izmenjava izkušenj ter uskladitev med projektnimi partnerji glede načrtovanja in izvedbe varstvenih ukrepov za dvoživke ter skupna standardizacija načinov dela,
- pregled in ocena trenutnega stanja populacij na območju Pomurja in Podravja, s predstavitvijo nekaterih najbolj žgočih problemov,
- analiza ustreznosti nekaterih že izvedenih varstvenih ukrepov s stališča funkcionalnosti, ekonomičnosti in trajnosti,
- zmanjšanje negativnega vpliva cest na populacije dvoživk z izvedbo varstvenih ukrepov,
- popularizacija in ozaveščanje javnosti o problematiki dvoživk.
Rezultati:
- Najbolj odmevna akcija projekta je bila akcija reševanja dvoživk "Pozor, žabe na cesti!" na regionalni cesti R2-440 Cankova-Kuzma. Na približno 500 m dolgem odseku ceste, kjer je selitev dvoživk v oz. iz Ledavskega jezera, po raziskavah iz prejšnjih let največja, je bila od 17. marca do 16. maja 2003 postavljena začasna varovalna ograja, ki je dvoživkam preprečevala prehajanje čez cesto. Naši sodelavci so jih vsak dan izza ograje pobirali v vedra in jih nato varno prenesli čez cesto. Pri delu so nam pomagali tudi lokalni prebivalci in študentje. Delo je potekalo po standardni mednarodni metodologiji, tako da so se hkrati zbirali tudi podatki o natančnem številu in vrstah dvoživk, ki so se selile v Ledavsko jezero ter podatki o cestnih pododsekih, kjer so bile selitve najštevilčnejše. Ti rezultati so odlična podlaga za pripravo predloga za postavitev stalnih varovalnih ograj in podhodov za dvoživke na tem cestnem odseku. Prenešenih je bilo skupaj več kot 4.000 osebkov dvanajstih vrst, med katerimi sta bili za območje Goričkega prvič registrirani vrsti zelena krastača (Bufo viridis) in česnovka (Pelobates fuscus).
- V okviru izobraževalnih aktivnosti smo izvedli delavnice za študente Ljubljanske in Mariborske univerze, delavnice za nižje razrede v OŠ Cankova in Rogašovci ter na gimnaziji Murska Sobota.
- Osrednji prekomejni dogodek projekta je bilo sodelovanje pri organizaciji tridnevnega mednarodnega posveta INTERREG III A »Varstvo dvoživk v regiji Alpe-Jadran« (16. do 18. maj 2003) v Kongresnem centru Poreče ob Vrbskem jezeru na Koroškem v Avstriji. Številni udeleženci srečanja iz Avstrije, Italije in Slovenije so bili predstavniki cestarske stroke, biologi, predstavniki Ministrstev za promet, Ministrstev za okolje, naravovarstvene službe, ter zainteresirana javnost. Glavna tema srečanja so bile predstavitve dejavnosti varstva dvoživk v deželah Alpe-Jadran ter najnovejša spoznanja na tem področju. Predvsem je bila to priložnost za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja v regiji ter izmenjava izkušenj. Srečanje se je zaključilo z ekskurzijo na Cerkniškem jezeru.
- Izdali smo zgibanko »Dvoživke in promet v regiji Alpe-Jadran« s predstavitvijo projekta in problematike dvoživk in prometa.
- Ves čas projekta smo nadaljevali z vzdrževanjem, preverjanjem in nadaljnjim vnašanjem podatkov v obstoječo podatkovno zbirko o ti. črnih točkah za dvoživke. V času projekta smo sistematično pregledovali odseke cest v času selitev dvoživk, s poudarkom na odsekih cest, kjer so bili povozi dvoživk že registrirani.
- Ob akciji »Pozor, žabe na cesti!« smo vzpostavili neposredne kontakte ter povabili k sodelovanju pri projektnih aktivnostih občine, šole, upravljavce cest, naravovarstveno službo in lokalno prebivalstvo na tem območju. Hkrati smo izvedli tudi široko medijsko kampanjo, priredili več javnih predstavitev in tiskovno konferenco o problematiki dvoživk in prometa. Projekt je bil z večjim številom prispevkov predstavljen tako v lokalnih kot tudi nacionalnih tiskanih medijih, na radiu in televiziji. Vzpostavili smo celoletno svetovanje in obveščanje širše in strokovne javnosti na temo problematike dvoživk in prometa, saj je bil za informacije na voljo odprti telefon, internetna domača stran projekta, publikacije, po potrebi pa smo izvedli tudi obisk na terenu. Zloženko na temo dvoživk in prometa s predstavitvijo projekta smo razposlali po celi Sloveniji.
Dvoživke in ceste, 2000
Prvo aktivno zbiranje podatkov o povozih dvoživk na slovenskih cestah smo začeli izvajati v letu 2000 v okviru projekta, ki smo ga izvedli za Ministrstvo za promet in zveze, Direkcijo RS za ceste. Projekt je bil sestavljen iz ocene stanja črnih točk dvoživk na državnih cestah v RS in priprave predloga vključitve te problematike v sistem rednega vzdrževanja ter nadzora stanja državnih cest v okviru delovanja Direkcije RS za ceste. Narejen je bil pregled varstva dvoživk in varstvenih ukrepov, izjemno pomemben del projekta pa je bilo tudi osveščanje javnosti in promocija varstva dvoživk na cestah. Na 6.463 km državnih cest je bilo do zaključka projekta zbranih podatkov o 988 črnih točkah (478 km), kjer prihaja do povozov dvoživk. Pri projektu je sodelovalo tudi Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica s svojimi številnimi člani, podatke o povozih pa so nam posredovali tudi številni ribiči in lovci v okviru svojih krovnih organizacij, ribiških in lovskih družin ter mnogi drugi posamezniki. Projekt se je izvajal po vsej Sloveniji.
Naročnik: Direkcija RS za infrastukturo.
Posvet »Dvoživke in ceste«, 1999
V letu 1999 smo organizirali prvi posvet na temo »Dvoživke in ceste« v Sloveniji. Posvet je bil izveden v sodelovanju s Herpetološkim društvom – Societas herpetologica slovenica, Prirodoslovnim muzejem Slovenije ter Slovenskimi cestnimi podjetji d.o.o.. Ob posvetu smo izdali zbornik »Dvoživke in ceste«.
