PANONSKI PUPEK Triturus dobrogicus (Kiritzescu, 1903)

Opis

Panonskega pupka prepoznamo po črni, temno rjavi do rdečkasti obarvanosti hrbta z izrazitimi temnejšimi pegami. Na bokih je opaznih malo drobnih belih pik, ki so lahko tudi odsotne. Grlo je temno sive ali črne barve z drobnimi belimi pikami. Trebuh je temno oranžen, občasno tudi rdeč z manjšimi in srednje velikimi črnimi pikami z ostrimi robovi, ki so lahko med seboj tudi združene in tvorijo enega ali dva vzdolžna pasova. V primerjavi z velikim pupkom ima bolj vitko telo, ožjo glavo, relativno krajše okončine in daljši trup. Samci imajo v obdobju parjenja med vsemi vrstami pupkov najvišji in najbolj nazobčan hrbtni greben. Nekatere samice imajo vzdolž hrbta neprekinjeno rumeno črto.

Življenjski prostor

Panonskega pupka najdemo na odprtih območjih z mešanimi listnatimi gozdovi in poplavnimi logi, v grmičevnati pokrajini, na poplavljenih travnikih, v močvirjih, mlakah, jezerih, jarkih in tudi v kmetijski krajini. Za razliko od velikega pupka je pogost prebivalec mrtvic in rečnih rokavov ter z vodnim rastlinjem bogatih rečnih odsekov s počasi tekočo vodo, saj ni tako občutljiv na prisotnost rib in z njimi pogosto sobiva.

Razširjenost

Leta 2009 je bila na območju mrtvic reke Mure v skrajnem vzhodnem delu Slovenije opravljena morfološka meritev ujetih velikih pupkov, ki so bili prepoznani kot panonski pupki oziroma križanci z velikim pupkom. Po našem vedenju je to edina potrditev prisotnosti panonskega pupka v Sloveniji.

Biologija

Odrasli panonski pupki na mrestišča prihajajo konec februarja ali v začetku marca. V primerjavi z velikim pupkom vodna bivališča v svojem letnem ciklu naseljujejo dalj časa. Ponekod se lahko v vodi zadržujejo skozi vse leto in v njej tudi prezimujejo. V obdobju parjenja samec vzpostavi začasen teritorij, s katerega odganja druge samce in dvori samicam. Samica po oploditvi odloži jajca in vsakega posebej zavije v list plavajoče ali potopljene vodne rastline. Panonski pupek ima v primerjavi z velikim pupkom manjša jajca in ličinke. Odrasli so aktivni pretežno ponoči, v vodi pa se pogosteje kot ostale vrste pupkov zadržujejo med vodnim rastlinjem in na površino hodijo le po zrak. Panonski pupek se prehranjuje s členonožci, polži in drugimi nevretenčarji, z žabjimi in krastačjimi ličinkami, manjšimi vrstami pupkov in celo z lastnimi ličinkami. Je dolgoživa vrsta, ki lahko doseže starost do 17 let.

Zanimivost

Veliki pupek in panonski pupek sta zelo sorodni vrsti, ki se v naravi uspešno križata, njuni potomci so plodni, zato na stičiščih njunih arealov obstajajo hibridna območja. Križanje omenjenih vrst zelo otežuje terensko prepoznavo vrste. Vendar pa razlike v taksonomski uvrstitvi niso zgolj klasično taksonomsko vprašanje, temveč se vrsti razlikujeta tudi po biologiji, predvsem pa ekologiji. Vsekakor so potrebne dodatne raziskave o stanju populacij panonskega pupka in križancev z velikim pupkom v Sloveniji.

Oranžno rdeč trebuh z značilnim vzorcem nepravilno oblikovanih lis je »prstni odtis« posamezne živali, po katerem jo lahko vedno prepoznamo.


Viri

Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.

Cipot, M., M. Govedič, A. Lešnik, K. Poboljšaj, B. Skaberne, M. Sopotnik & D. Stanković, 2011. Vzpostavitev monitoringa velikega pupka (Triturus carnifex). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 56 str., pril.

Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.

Stanković, D. & T. Delić, 2012. Morphological evidence for the presence of the Danube Crested Newt, Triturus dobrogicus (Kiritzescu, 1903), in Slovenia. Natura Sloveniae, Ljubljana 14(1): 23–29.