Veliki pupek je največja vrsta pupkov v Evropi in lahko zraste celo do 25 cm. Zanj je značilen rumen ali oranžen trebuh s temnimi pegami različnih velikosti, na temnem grlu pa številne drobne bele pike. Hrbtna stran je svetlo rjave do temno sive barve, ima bočno sploščen rep in neizrazite, komaj vidne zaušesne žleze na zatilju. Razlike med spoloma so najbolj opazne v času paritvenega obdobja, ko samci razvijejo visok in nazobčan hrbtni greben, ki se začne na glavi med očmi in zaključi na koncu repa. Na repu samcev lahko v tem obdobju opazimo značilno modro-belo progo, ki poteka vzdolž repa in ima pomembno signalno vlogo pri parjenju. Samice in mladi osebki nimajo hrbtnega grebena, pogosto pa imajo vzdolž hrbta neprekinjeno rumeno črto.
Veliki pupek je prebivalec raznolikih občasnih in stalnih, stoječih ali počasi tekočih voda z veliko vodnega rastlinja, v katerih ni rib. Pogosto ga najdemo v antropogenih habitatih, kot so na primer kamniti vodnjaki, cisterne in korita za vodo, mlake v kamnolomih in peskokopih, kali in mlake za napajanje živine. Za prisotnost velikega pupka je pomembno zadostno število primernih vodnih habitatov ter ustrezen kopenski habitat, kot so na primer travišča, grmišča in mejice z veliko skrivališči.
Veliki pupek živi po celotni Sloveniji, vendar je razmeroma redek.
Veliki pupki dve tretjini svojega življenja preživijo na kopnem, kjer ponavadi tudi prezimujejo. Na mrestišča prihajajo konec februarja ali v začetku marca, kjer se običajno zadržujejo do tri mesece. Predvsem v stalnejših vodah lahko posamezne osebke najdemo tudi preko celega leta. V času paritvenega obdobja se veliki pupki selijo med bližnjimi mlakami, vodo pa končno zapustijo, ko se jeseni napotijo proti prezimovališčem, tudi do kilometer daleč. Odrasli so aktivni pretežno ponoči, v vodi pa se pogosteje kot ostale vrste pupkov zadržujejo na dnu mlake in na površino hodijo le po zrak. V obdobju parjenja samec vzpostavi začasen teritorij, s katerega odganja druge samce in dvori samicam. Samica po oploditvi odloži jajca in vsakega posebej pazljivo ovije v list plavajoče ali potopljene vodne rastline. Iz njih se izležejo ličinke, ki aktivno plavajo v vodi in so zato lahek plen plenilcev, predvsem rib. Preobrazba poteka v vodi. Mladi osebki, ki se bodo prvič parili naslednjo pomlad, se v vodo včasih priselijo že jeseni. Veliki pupek se prehranjuje s členonožci, polži in drugimi nevretenčarji, z žabjimi in krastačjimi ličinkami, manjšimi vrstami pupkov in celo z lastnimi ličinkami. Veliki pupek je dolgoživa vrsta, ki lahko doseže starost do 17 let.
V času paritvene sezone samci velikih pupkov pod vodo dvorijo samicam – zberejo se v skupine, izvajajo paritveni ples in izločajo feromone, ki po vodi potujejo do samic in jih še dodatno spodbudijo k parjenju. Ko samec uspe pritegniti pozornost samice, se odmakne od skupine in samica mu običajno sledi. Samica se mora nato med paritvenim plesom dotakniti samčevega repa, saj samec šele nato odloži skupek semenčic, ki ga imenujemo spermatofor in samico vodi preko njega. Samica spermatofor pobere v kloako, kjer pride do notranje oploditve jajc. Po oploditvi samica odložena jajca vsakega posebej zavije v list vodne rastline.
Rumeno oranžen trebuh z značilnim vzorcem nepravilno oblikovanih lis, ki se bolj ali manj zlivajo ena v drugo, je »prstni odtis« posamezne živali, po katerem jo lahko vedno prepoznamo.
Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.
Cipot, M. & A. Lešnik, 2007. Dvoživke Krajinskega parka Goričko: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 40 str.
Cipot, M., M. Govedič, A. Lešnik, K. Poboljšaj, B. Skaberne, M. Sopotnik & D. Stanković, 2011. Vzpostavitev monitoringa velikega pupka (Triturus carnifex). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 56 str., pril.
Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.
Podatkovna zbirka CKFF
