PLANINSKI MOČERAD Salamandra atra (Laurenti, 1768)

Nika Kogovšek

Opis

Planinski močerad je po obliki telesa podoben navadnemu močeradu, vendar je manjši in vitkejši, njegovo telo pa je črne barve, brez rumenih lis. Ploščata glava je jasno ločena od telesa, za očmi pa ima dve izraziti veliki zaušesni žlezi. Na telesu rebra tvorijo izrazite prečne gube ali rebrne loke, ki planinskemu močeradu dajejo značilen videz. Po sredini hrbta vse do repa potekata dva, vzdolž bokov na obeh straneh telesa pa še po en niz strupnih žlez. Noge so razmeroma kratke, s štirimi prsti na sprednjih in petimi na zadnjih nogah. Za razliko od pupkov, je rep planinskega močerada v prerezu okrogel. Samec in samica sta si zelo podobna, razlikujemo ju lahko le po izrazito odebeljeni kloaki samcev v paritvenem obdobju.

Življenjski prostor

Planinske močerade najpogosteje srečamo nad gozdno mejo v bolj odprtih predelih, kot so alpinska in subalpinska travišča, kamniti pašniki, kjer mu skalovje, podrta debla in trhel les nudijo dovolj skrivališč. Na nižjih nadmorskih višinah ga najdemo predvsem v mešanih gozdovih.

Razširjenost

Osrednji del razširjenosti planinskega močerada v Sloveniji je v Julijskih Alpah, Karavankah in na Snežniku, med 500 in 2.300 metri nadmorske višine.

Biologija

Planinski močerad je pretežno nočno aktiven, v vlažnih, senčnih legah ali ob dežju pa ga lahko opazimo tudi podnevi. Izogiba se visokim temperaturam in vetru. Običajno je aktiven med pozno pomladjo in zgodnjo jesenjo, največ živali pa lahko na gorskih traviščih opazimo po dežju. Zanimivo je, da lahko planinski močeradi na višjih legah hibernirajo celo do osem mesecev. Planinski močerad vse življenje preživi na kopnem, kjer se tudi pari, saj v nasprotju z drugimi dvoživkami za razmnoževanje ne potrebuje vode. Je živoroden, kar pomeni, da se jajca in ličinke razvijajo v telesu samice, ki po dveh ali celo po štirih letih izleže od enega do tri popolnoma preobražene mladiče, sposobne samostojnega življenja na kopnem. Odrasel planinski močerad se prehranjuje z različnimi nevretenčarji in lahko doživi starost do 15 let.

Zanimivost

Planinski močerad se je na življenje na višjih nadmorskih legah in suhi kraški svet zelo dobro prilagodil. Ker je popolnoma črne barve, se v hladnem gorskem svetu na soncu hitro ogreje.

Ko se počuti ogroženo, planinski močerad iz zaušesnih žlez intenzivno izloča strupen izloček bele barve, dvigne sprednji del telesa in skrije glavo proti tlom ter tako žleze izpostavi potencialnemu plenilcu. Strup človeku ni nevaren, lahko pa draži ustno ter nosno sluznico in oči.

Razvoj

Parjenje običajno poteka v poletnih mesecih po dežju.
Primož Presetnik

Viri

Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.

Lešnik, A. & M. Cipot, 2007. Dvoživke Triglavskega narodnega parka: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 32 str.

Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.

Vek, M., N. Kirbiš & A. Lešnik (ur.) / Vek, M., U. Dajčman, A. Pekolj, L. L. Zamuda, A. Bolčina, N. Osojnik & N. Kirbiš, 2019. Dvoživke in plazilci visokogorja Slovenije (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju & Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Ljubljana. 32 str.