SEKULJA Rana temporaria Linnaeus, 1758

Aleksandra Lešnik

Opis

Za sekuljo je značilna velika variabilnost v obarvanosti telesa. Hrbet je lahko sivo rjave, rdečkaste do olivno zelene ali rumenkaste barve, na katerem so pogosto opazne temnejše lise. Trebuh je mlečno bel do rumenkast ali celo oranžen s temnejšim marmoriranim vzorcem lis in pik, ki so pri samcih sive, pri samicah pa rdečkaste. Samci so nekoliko manjši in lažji od samic. Spolna dvoličnost je izrazitejša v času parjenja, ko sta oba spola izraziteje obarvana, samci pa imajo tudi modrikasto sivo grlo in močnejše sprednje okončine s črnima oprijemalnima blazinicama na prvem prstu. Glava je široka in zaobljena, gobec je kratek in top, bobnič pa je v premeru manjši od očesa. Oglašajo se le samci, ki imajo na dnu ustne votline parna notranja zvočna mehurja. Za sekuljo je značilna eliptična in vodoravna očesna zenica. Na prvem prstu zadnje noge je opazna majhna, sploščena in mehka petna grbica.

Življenjski prostor

Hladni, senčni gozdovi in gozdni robovi, gosta vegetacija na barjih in močvirnih travnikih. Mrestišča predstavljajo različno velike, najpogosteje osončene, stoječe (mlake, jezera, močvirja) in počasi tekoče vode (izviri, naravne zajezitve potokov).

Razširjenost

Sekulja je splošno razširjena v Sloveniji, zelo redka je na Krasu in v Slovenski Istri.

Biologija

Sekulja večino leta preživi na kopnem, kjer se skriva pod kamni, odpadlim listjem, koreninami, trhlimi ostanki dreves in med gosto vegetacijo. Med kopenskimi in vodnimi bivališči se seli do 2 km daleč. V vodnih bivališčih se odrasli osebki zadržujejo v času razmnoževanja, od februarja do aprila. Selijo se množično. Na mrestišča nekaj dni prej pridejo samci, ki nato z grulečim razpotegnjenim oglašanjem privabljajo samice. Po odlaganju mrestov v vodi poteče razvoj od jajc do preobrazbe, nato pa mlade živali vodno okolje zapustijo. Mlade sekulje so aktivne v glavnem podnevi, odrasle pa tudi ponoči. Tako odrasle kot mlade živali se prehranjujejo s številnimi nevretenčarji, paglavci pa jedo večinoma odmrle rastlinske in živalske delce. Sekulje lahko živijo do 10 let, zaradi plenilcev, bolezni in neugodnih klimatskih in ekoloških razmer pa to starost dočakajo le redke.

Zanimivost

Sekulje na kopnem prezimujejo posamično, na dnu vodnih habitatov pa lahko skupaj prezimuje večje število živali – tudi nekaj tisoč. Običajno ne prezimujejo v vodah, v katerih se mrestijo.

Na cestah ob vlažnih in toplih pomladnih nočeh opazimo veliko število povoženih sekulj. Odrasle živali lahko v velikem številu opazimo še na mrestiščih, izven obdobja parjenja pa se na kopnem zadržujejo posamično, zato jih poleti le naključno srečamo v gozdu.

Že februarja, kljub morebitnemu snegu, v plitvejših in poraščenih predelih posameznega mrestišča več sto samcev in samic sekulj odlaga mreste, ki skupaj tvorijo velike strnjene blazine. Mresti sekulj so mehki, sveža jajca v njih pa prosojna.

Razvoj

Ampleksus na poti na mrestišče.
Aja Zamolo
Mreste odlaga več samic hkrati, zato jih najdemo strnjene v večje blazine.
Tadeja Smolej
Paglavci
Barbara Zakšek
Mlada sekulja
Aleksandra Lešnik

Viri

Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.

Cipot, M. & A. Lešnik, 2007. Dvoživke Krajinskega parka Goričko: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 40 str.

Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.