LAŠKA ŽABA Rana latastei Boulenger, 1879

Aleksandra Lešnik

Opis

Laško žabo spoznamo po svetlo do temno rjavi, občasno tudi rdečkasto obarvani hrbtni strani telesa, na kateri je opazna temnejša obarvanost v predelu med očmi in vzorcu v obliki narobe obrnjene črke V, ki se nahaja med rameni. Trebuh je mlečno bel z bolj ali manj izrazitim temnejšim marmoriranim vzorcem lis in pik. Za laško žabo je značilno temno obarvano grlo s svetlo srednjo linijo. Pri samcih lahko na grlu in med okončinami opazimo rahlo rožnato obarvanost, v obdobju parjenja imajo na prvih prstih sprednjih okončin črni oprijemalni blazinici, na grlu se jim pojavijo rdeče rjave pike, stegna pa se obarvajo oranžno rdeče. Gobec laške žabe je kratek, zaokrožen in včasih koničast. Na glavi je vidna značilna temna zaočesna maska in majhen bobnič, ki je daleč stran od očesa, svetla proga na zgornji ustni pa se konča pod očesom.

Življenjski prostor

Laška žaba je nižinska vrsta, ki jo redko najdemo nad 300 do 400 metri nadmorske višine. Živi v poplavnih nižinah rek, predvsem na svetlih, vlažnih in senčnih listnatih gozdovih z visokim talnim nivojem vode in bujno podrastjo. Odrasli se običajno zadržujejo ob mrestiščih, ki jih običajno predstavljajo počasi tekoči meandrirajoči potoki in mrtvi rokavi večjih rek, izjemoma tudi stoječe vode. Pri mrestenju se izogibajo sončnim in odprtim vodnim površinam, kjer so manj konkurenčne ostalim vrstam dvoživk, tako da so mrestišča te vrste običajno dobro osenčena.

Razširjenost

Laška žaba je endemit širšega območja Padske nižine. Prisotna je v severnem nižinskem delu Italije, na majhnem obmejnem območju Švice z Italijo, v osrednji in severni Istri na Hrvaškem ter na območju Vipavske doline, v Goriških Brdih, ob reki Idriji ter v Slovenski Istri v Sloveniji. V Sloveniji in na Hrvaškem vrsta dosega vzhodni rob areala.

Biologija

Laška žaba, ki večino aktivnega dela leta preživi v kopenskih habitatih poplavnih nižinskih gozdov, je aktivna podnevi in ponoči. Parjenje poteka od sredine februarja do sredine aprila. Paritveni klici samcev so slišni pod vodo, njihovi nežni razpotegnjeni toni pa so podobni mačjemu mijavkanju. Samice mreste odlagajo v obliki majhnih čvrstih kepic in jih pritrdijo na vejevje ali korenine, ki segajo poševno v vodo. Samice po odlaganju mrestov v nekaj dneh zapustijo mrestišča, medtem, ko se samci na mrestiščih ali v njihovi neposredni bližini zadržujejo več tednov. Laška žaba vedno prezimuje na kopnem, njena prezimovališča pa so ponavadi od mrestišč oddaljena le nekaj 100 m, izjemoma do 1 km. Prehranjuje se z žuželkami in drugimi nevretenčarji.

Zanimivost

Med evropskimi rjavimi žabami je laška žaba med prvimi, ki doseže spolno zrelost, saj se samci in samice lahko potencialno razmnožujejo že eno leto po preobrazbi, hkrati pa je najbolj kratkoživa, saj večina osebkov v povprečju doživi le dve do tri leta. To pomeni, da se velikost posameznih populacij laške žabe lahko izrazito poveča že po eni dobri reproduktivni sezoni, lahko pa v zelo kratkem času tudi izrazito zmanjša, predvsem kadar slabši reproduktivni sezoni sledi niz drugih neobvladljivih dogodkov (npr. zmanjšano odlaganje mrestov zaradi mile zime) v kombinaciji z različnimi negativnimi vplivi na posameznem območju. Laška žaba je po mnenju mnogih strokovnjakov najbolj ogrožena vrsta dvoživke v Evropi.

Laške žabe navadno mreste odlagajo v istem delu mrestišča. Mresti so na bilkah ali vejah potopljenih rastlin pod vodo nanizani eden za drugim.

Razvoj

Mresti so na bilkah ali vejah potopljenih rastlin nanizani eden za drugim.
Aleksandra Lešnik
Drobna jajca v mrestu ohranijo obliko tudi potem, ko se paglavci že izležejo.
Aleksandra Lešnik
Nekaj dni star paglavec
Aleksandra Lešnik
Varovalna barva paglavca
Aleksandra Lešnik
Mlada laška žaba
Aleksandra Lešnik

Viri

Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.

Lešnik, A., M. Cipot, M. Govedič, M. & K. Poboljšaj, 2011. Vzpostavitev monitoringa laške žabe (Rana latastei). Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 38 str., priloge. [Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana].

Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.