Rosnica je srednje velika, vitka rjava žaba z dolgimi zadnjimi nogami in značilno zaočesno masko. Hrbtna stran je ponavadi enotno rjave ali rdečkasto rjave barve, na zadnjih nogah pa je opazen temnejši vzorec prečnih prog. Trebušna stran, tudi grlo, je pri samcih bela, pri samicah pa bledo rumena, brez pik ali lis. Glava z dolgim in priostrenim gobcem je videti koničasta, dobro pa je viden tudi okrogel bobnič, ki je podobne velikosti kot oko. Za rosnico je značilna eliptična in vodoravna očesna zenica. Zadnje okončine so zelo dolge in ji omogočajo do dva metra dolge skoke. Petna grbica je velika. Samci in samice se razlikujejo, vendar manj izrazito kot pri drugih rjavih žabah. Samci so nekoliko manjši od samic in imajo črne oprijemalne blazinice na prvem prstu sprednjih okončin. Zanimivo je, da samci nimajo zvočnih mehurjev, se oglašajo pod vodo in jih posledično težje slišimo.
Rosnica je toploljubna vrsta, ki se na kopnem zadržuje v svetlih in suhih listnatih gozdovih, ekstenzivnih travnikih, na gozdnih robovih in jasah, kjer tudi prezimuje. Mrestišča rosnice so manjše stoječe ali počasi tekoče vode, ki so lahko od kopenskih bivališč oddaljene tudi več sto metrov.
Rosnica živi po vsej Sloveniji, do 1.000 m nadmorske višine.
Rosnica je pretežno kopenska vrsta, ki je večinoma aktivna podnevi. Obdobje parjenja traja od februarja do aprila. Samci se v vodi zadržujejo dalj časa in z oglašanjem privabljajo samice na mrestišča, parijo pa se lahko večkrat. Samice so v vodi le kratek čas, dokler ne odložijo mresta. Po obdobju parjenja se živali vrnejo na mokrotne travnike in gozdne robove, kjer se zadržujejo večji del leta in prehranjujejo z različnimi nevretenčarji. Rosnice spolno dozorijo med drugim in tretjim letom starosti in dosežejo starost do 10 let.
Rosnice odlagajo mreste praviloma posamič, tako da jih pritrdijo na pokončne bilke ali veje potopljenih rastlin. Mresti sčasoma izgubijo kroglasto obliko in se razlezejo po vodni gladini.
Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.
Cipot, M. & A. Lešnik, 2007. Dvoživke Krajinskega parka Goričko: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 40 str.
Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.
Podatkovna zbirka CKFF
