PLAVČEK Rana arvalis Nilsson, 1842

Aleksandra Lešnik

Opis

Plavčka uvrščamo v rod rjavih žab. Zanj je značilna temna zaočesna maska, rjava obarvanost hrbtne strani in belo obarvan trebuh z majhnimi temnimi pikami na grlu. Spoznamo ga po kratki in koničasto oblikovani glavi, bobnič je manjši od očesa. Za plavčka je značilna eliptična in vodoravna očesna zenica. V obdobju parjenja so samci obarvani modro, imajo močnejše sprednje okončine z razvito črno oprijemalno blazinico na prvem prstu in podkožne nabrekline, ki nastanejo zaradi zastajanja limfne tekočine. Petna grbica je polkrožne oblike in je na otip trda. Samci so običajno manjši od samic.

Življenjski prostor

Plavčki naseljujejo nižinske močvirne travnike in poplavne gozdove ob velikih rekah, z gosto mrežo različnih začasnih ali stalnih stoječih voda brez rib, kot so na primer močvirja, mrtvice in mlake. Izogibajo se intenzivno obdelanim kmetijskim površinam.

Razširjenost

Plavček je nižinska vrsta, ki jo v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji najdemo do nadmorske višine 260 m.

Biologija

Odrasli plavčki se v vodi zadržujejo le kratek čas med obdobjem razmnoževanja, od marca do aprila, ko so aktivni noč in dan. Takrat se samci s pomočjo para notranjih zvočnih mehurjev oglašajo in na mrestišče privabljajo samice. Mreste odlaga več samic hkrati, zato jih, podobno kot pri sekulji, najdemo strnjene v večje blazine, v katerih posameznih mrestov ne moremo ločiti. Sveži mresti so prozorni in čvrsti. Takoj po razmnoževanju se plavčki preselijo v poletna bivališča, tudi do kilometer daleč, kjer se prehranjujejo z različnimi nevretenčarji. Večina plavčkov prezimuje na kopnem. Živijo lahko do 10 let.

Zanimivost

Plavček je dobil ime po barvi, v katero se samci odenejo za nekaj dni v času parjenja. Žaba plavček pa ni edina vrsta s tem imenom pri nas: plavček je tudi vrsta sinice (Parus caeruleus), plavajoči plavček pa vrsta plavajoče praproti (Salvinia natans).

Na mrestiščih se spomladi hkrati zbere tudi več kot 100 odraslih živali, prvi na mrestišče množično prispejo modro obarvani samci. Plavčke lahko marca ali aprila pri odlaganju mrestov opazujemo tudi podnevi, sicer pa se v kopenskih habitatih zadržujejo posamič in so zaradi neizrazitih barv težko opazni.

Samica in samec plavčka imata na sredini hrbta pogosto svetlejšo progo.

Razvoj

Mreste odlaga več samic hkrati, zato jih najdemo strnjene v večje blazine.
Aleksandra Lešnik

Viri

Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.

Cipot, M. & A. Lešnik, 2007. Dvoživke Krajinskega parka Goričko: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 40 str.

Govedič, M., A. Lešnik, K. Poboljšaj, P. Presetnik, F. Rebeušek, A. Šalamun & B. Trčak, 2012. Strokovne podlage za Načrt upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Notranje Gorice. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 91 str.

Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.