NAVADNA ČESNOVKA Pelobates fuscus (Laurenti, 1768)

Barbara Zakšek

Opis

Navadno česnovko spoznamo po značilni obarvanosti telesa. Osnovna barva hrbta niha med rjavo, rumeno, belo in sivo. Prekrivajo jo temnejše, bolj ali manj simetrično oblikovane vzdolžne lise, ki so razporejene tako, da je na sredini hrbta še razvidna svetla vzdolžna linija. Po tem individualno značilnem hrbtnem vzorcu lahko posamezne živali vedno ločimo. Samice so ponavadi bolj rjavkaste, samci pa bolj ilovnato rumeni. Po hrbtu imajo tudi rdeče pike, ki pri nekaterih osebkih lahko prevladujejo. Trebušna stran je svetlejša, pogosto s temno sivimi lisami. Samice imajo bolj čokato telo in so nekoliko večje in masivnejše od samcev. Glava je široka, čeladasta in strmo prehaja v rame. Na glavi ima izrazito izbuljene oči z navpičnimi zenicami, nima pa zaušesnih žlez, zunanjega bobniča in zvočnih vreč. Zadnje noge ima razmeroma kratke, med dolgimi prsti je dobro razvita plavalna kožica. Zanjo je značilna velika, trda, lopatasto sploščena petna grbica s prisekanimi robovi. Koža je gladka, na hrbtu in bokih je prekrita z majhnimi in ploščatimi bradavicami. Samci imajo na nadlahti sprednjih okončin ovalne žlezne odebelitve, ki so posebno izrazite v času parjenja.

Življenjski prostor

Najpogosteje se zadržuje v poplavnih gozdovih in vlažnih nižinskih travnikih ob večjih rekah. Tla morajo biti vsaj lokalno peščena, da se lahko vanje zakoplje. Odrasle živali se v vodi zadržujejo le med kratkim obdobjem parjenja. Izogibajo se vodam z ribami in izbirajo po večini stalne vode z veliko vodnega rastlinja. Med zimskim in letnim bivališčem se selijo od 200 do 1.200 m daleč.

Razširjenost

Severovzhodna in jugovzhodna Slovenija (subpanonski del Slovenije).

Biologija

Navadna česnovka je aktivna skoraj izključno ponoči, večino dneva in leta preživi zakopana v tla. Običajno se zakoplje do 60 cm globoko, a posamezne živali so že našli zakopane tudi več kot meter globoko. Po končanem prezimovanju se k mrestiščem seli od konca marca do maja. V obdobju parjenja, ko se odrasli osebki zadržujejo v vodi, se samci zelo tiho oglašajo pod vodno gladino, nad njo pa je slišen le tih klok-klok-klok-klok. Parjenje poteka večinoma v nočeh od aprila do maja. V mrestih, ki jih navijajo okoli podvodne vegetacije, so jajca brez reda nanizana v širših dolgih trakovih. Paglavci so izrazito enotne olivne barve. Starejši in večji paglavci se obnašajo zelo značilno, saj običajno plavajo tik pod vodno gladino, na površino po zrak prihajajo sunkovito in se nato hitro vračajo na varno. Preobrazba traja veliko dlje kot pri ostalih dvoživkah, zato lahko ob nenadoma skrajšani topli sezoni paglavci prezimijo v vodi. Hranijo se večinoma z algami, preobraženi osebki pa z različnimi majhnimi nevretenčarji. Doživijo starost do 10 let.

Zanimivost

Slovensko ime vrste se nanaša na česnu podoben vonj, ki ga česnovka oddaja v nevarnosti. Ko se počuti ogroženo, napihne svoje telo, odpre usta in proizvede zelo glasen in neprijetno visok zvok, ki spominja na mijavkanje.

Pred preobrazbo paglavec navadne česnovke v dolžino meri do dvakrat več kot odrasle živali, največkrat od 8 do 10 cm, lahko pa tudi do 18 cm. Ko se paglavec preobrazi v mlado žival, meri le od 2 do 4 cm.

Navadna česnovka se lahko v rahla in peščena tla zakoplje tudi več kot meter globoko. Pri tem si pomaga z veliko in lopatasto petno grbico na stopalih zadnjih nog.

Razvoj

Mrest v obliki debele vrvice.
Aleksandra Lešnik
Paglavec je zelo velik, pred preobrazbo v dolžino meri do dvakrat več kot odrasla žival.
Marijan Govedič
Mlada navadna česnovka na poti v prezimovališče.
Aleksandra Lešnik

Viri

Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.

Cipot, M. & A. Lešnik, 2007. Dvoživke Krajinskega parka Goričko: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 40 str.

Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.