NAVADNI PUPEK Lissotriton vulgaris (Linnaeus, 1758)

Aja Zamolo

Opis

Odrasli navadni pupki imajo v času, ko se zadržujejo v vodnem okolju značilno gladko, olivno zeleno ali rjavo kožo s temnejšimi pegami. Na kopnem se njihova koža odebeli in postane žametasta. Tako kot vsi pupki ima bočno sploščen rep in neizraziti zaušesni žlezi. Za vse pupke so značilne razlike med spoloma, ki so opazne predvsem v paritvenem obdobju. Takrat se samcem razvije izrazit kožnat in nazobčan hrbtni greben, ki poteka od glave do repa. Med prsti zadnjih okončin se jim razvije plavalna kožica, spodnji del repa pa se obarva modro in rdeče. Trebuh je po sredi nežno oranžen, ob strani prehaja v svetlo rumeno do belo in je vedno črno pikast. Samice so za razliko od samcev manj izrazito obarvane. Svetlo grlo je posuto s temnimi pikami, ki so redkejše in manjše kot na trebuhu. Pri nas živita dve podvrsti navadnega pupka, ki ju ločimo po obliki telesa in hrbtnem grebenu samcev. Robati pupek (L. vulgaris meridionalis) ima zaradi izrazitih hrbtno-bočnih gub navidez oglato telo ter nizek in nenazobčan hrbtni greben, navadni pupek (L. vulgaris vulgaris) pa bolj valjasto telo ter visok in nazobčan hrbtni greben. Na meji razširjenosti med obema podvrstama so pogosti osebki, ki imajo vmesne značilnosti obeh vrst.

Življenjski prostor

Navadnega pupka običajno najdemo v bolj ali manj stalnih, majhnih do srednje velikih stoječih ali počasi tekočih vodah brez rib. S plenilskimi ribami lahko sobiva v tistih vodah s plitvejšimi predeli z več vodnega rastlinja, kjer lahko najde ustrezna skrivališča. Na kopnem se običajno zadržuje v senčnih in vlažnih življenjskih prostorih, kot so gozdovi, travniki, mejice in močvirja. Ličinke se zaradi številnih plenilcev izogibajo odprti vodi in se pogosto zadržujejo med vodnim rastlinjem ali na dnu mlake. Včasih lahko v vodi celo prezimijo in se preobrazijo šele naslednjo pomlad.

Razširjenost

Navadni pupek živi po vsej Sloveniji. Podvrsta navadni pupek živi na jugovzhodu in severovzhodu države, robati pa na zahodu. Natančen potek meje med obema podvrstama zaenkrat še ni znan.

Biologija

Navadni pupek večino leta preživi na kopnem, kjer ponavadi uporablja več skrivališč. V vodo se vrača v obdobju parjenja, ki poteka od marca do junija. Samci pridejo na mrestišča nekaj dni pred samicami in pogosto ostanejo v vodi dlje časa. V vodi so najbolj aktivni ob zori in mraku, ko je parjenje najbolj intenzivno. Samica v nekaj tednih po parjenju odloži jajca in vsakega posebej zavije v list vodne rastline. Navadni pupek se prehranjuje s členonožci, polži in drugimi nevretenčarji, z žabjimi mresti in ličinkami drugih dvoživk, tudi pupkov. Odrasli osebki lahko živijo do osem let.

Zanimivost

Pupki imajo izredno sposobnost regeneracije poškodovanih ali odtrganih udov in prstov. Spomladi in poleti se lahko prst regenerira že v nekaj tednih.

Razvoj

Samec v času svatovanja.
Tadeja Smolej
Jajce
Katja Poboljšaj
Razvijajoča se ličinka.
Katja Poboljšaj
Ličinka
Katja Poboljšaj
Mlada žival kmalu po preobrazbi.
Katja Poboljšaj

Viri

Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.

Cipot, M. & A. Lešnik, 2007. Dvoživke Krajinskega parka Goričko: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 40 str.

Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.