PLANINSKI PUPEK Ichthyosaura alpestris (Laurenti, 1768)

Aleksandra Lešnik

Opis

Odraslega planinskega pupka spoznamo po značilnem enobarvnem oranžnem trebuhu brez pik. Grlo je običajno enake barve kot trebuh ali pa ima drobne črne pike. V primerjavi z navadnim močeradom ima bočno sploščen rep, zaušesne žleze na zatilju pa so neizrazite in slabo vidne. Hrbtna stran telesa je temno siva, črnikasta ali modrikasta. Samci so običajno manjši in izrazitejših barv kot samice. Vzdolž bokov imajo svetlejšo progo z značilnimi temnimi pikami, ki jo v času svatovanja od oranžnega trebuha ločuje svetlo moder pas. Na hrbtu se jim razvije nizek rumenobel greben s črnimi pikami, ki tvorijo cikcakast vzorec. Tudi za samice so značilne črne pike in modrikaste proge vzdolž telesa in pikasta lica, a ti znaki niso nikoli tako izraziti kot pri samcih. Samice imajo za razliko od samcev vzdolž spodnjega dela repa izrazito rumeno črto. Mladi osebki so manj izrazito obarvani kot odrasli, osnovna obarvanost pa je enaka kot pri samicah.

Življenjski prostor

Opazimo ga v različnih vodah, ki so lahko globoke ali plitve, pogosto pa so hladne, senčne in z malo rastlinja, kot so na primer mlake, jarki, luže, napajalniki za živino, manjša jezera in kolovozi.

Razširjenost

Planinski pupek živi skoraj po vsej Sloveniji. V naših gorah ga najdemo vse do 2.000 m nadmorske višine, a se bolj običajno zadržuje v nižjih legah. Je edini pupek pri nas, ki živi nad 1.500 m nadmorske višine.

Biologija

Planinski pupek je aktiven tako ponoči kot podnevi. Prezimuje na kopnem, med paritvenim obdobjem spomladi pa se preseli v vodo, kjer se razmnožuje in lahko v njej ostane vse do jeseni. Po parjenju samica odloži jajca in vsakega posebej zavije v list vodne rastline ali odloži na dno vode. V više ležečih predelih se paritev prične šele maja ali junija, saj so planinske mlake lahko še dolgo v pomlad prekrite z ledom. Zato nekatere ličinke, ki se izležejo pozno v sezoni, v vodi celo prezimijo in se preobrazijo šele naslednjo pomlad. Po popolni preobrazbi mladi osebki vodo zapustijo. Planinski pupek se prehranjuje s členonožci, polži in drugimi nevretenčarji, z žabjimi mresti in ličinkami drugih dvoživk, tudi pupkov.

Zanimivost

Preobrazba pri nekaterih planinskih pupkih ne poteče vedno do konca. Takšni osebki sicer spolno dozorijo in se normalno razmnožujejo, vendar ohranijo nekatere morfološke značilnosti ličink, kot so na primer zunanje škrge. Ti pedomorfni osebki živijo v vodi vse leto, pri nas pa so verjetno zaradi plenjenja naseljenih rib v visokogorska jezera in kompeticije z njimi lokalno izumrli.

Razvoj

Parjenje poteka v vodi.
Aleksandra Lešnik
Ličinke dihajo s peresastimi škrgami.
Barbara Zakšek
Komaj izlegla ličinka.
Aja Zamolo
Ličinke tik pred preobrazbo.
Aja Zamolo

Viri

Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.

Lešnik, A. & M. Cipot, 2007. Dvoživke Triglavskega narodnega parka: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 32 str.

Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.

Vek, M., N. Kirbiš & A. Lešnik (ur.) / Vek, M., U. Dajčman, A. Pekolj, L. L. Zamuda, A. Bolčina, N. Osojnik & N. Kirbiš, 2019. Dvoživke in plazilci visokogorja Slovenije (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju & Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Ljubljana. 32 str.