NAVADNA KRASTAČA Bufo bufo (Linnaeus, 1758)

Barbara Zakšek

Opis

Navadna krastača je naša največja brezrepa dvoživka. Samice so velike do 18 cm, samci pa so za tretjino manjši. Koža je groba, z velikimi in izrazitimi bradavičastimi žlezami. Barvo kože lahko prilagaja barvi okolice, ponavadi pa je hrbet temno rjave do rumeno rjave ali rdečkasto rjave barve, včasih z neizrazitim temnejšim vzorcem. Trebuh je svetel, pogosto z marmoriranim vzorcem temnejših lis. Na glavi takoj za očmi ima izrazite zaušesne žleze, ki se proti zadnjemu delu telesa razhajajo. Na njih so s prostim očesom vidne pore, skozi katere izloča strupen izloček. Gobec je top in zaokrožen, oči pa so izbuljene, z vodoravno črno zenico in bakreno šarenico. Samci imajo bolj krepke sprednje noge, katerih prvi trije prsti imajo v obdobju parjenja temne kožne odebelitve. Z njimi se v paritvenem objemu oprimejo samice. Zadnje okončine so krajše kot pri pravih žabah, zato navadne krastače niso dobre skakalke. Njihovo gibanje je nekje med hojo in skakanjem, saj hojo običajno stopnjujejo z nizom vmesnih majhnih poskokov.

Življenjski prostor

Navadno krastačo najpogosteje najdemo v grmiščih in gozdovih, kjer tudi prezimuje. Poleti se pogosto zadržuje tudi v bližini človekovih bivališč, na primer na vrtovih, v parkih ali mlakah. Mresti večinoma v stalnih globljih in velikih vodah z obilico vodnega rastlinja, tudi v tistih, v katerih živijo ribe.

Razširjenost

Navadna krastača je pogosta in splošno razširjena po vsej Sloveniji.

Biologija

Navadne krastače večino leta preživijo na kopnem in so predvsem nočno aktivne. Podnevi si skrivališče običajno poiščejo pod listjem, med skalami, podrtimi debli ali v zapuščenih rovih drugih živali. Isto skrivališče lahko uporabljajo čez daljše časovno obdobje. Spomladi, kmalu za rjavimi žabami, se navadne krastače v vlažnih in toplih nočeh množično selijo k mrestiščem. Samci, ki na mrestišča prispejo prvi, s tihim in nežnim oglašanjem privabljajo samice. Na mrestiščih je samcev dva do desetkrat več kot samic. Samice odlagajo jajca v vrvičastem mrestu, ki ga ovijejo okoli vodnih rastlin. Iz paglavcev se v nekaj tednih razvijejo komaj centimeter veliki mladi osebki. Ti mrestišča množično zapustijo in v primeru, da jih opazujemo od daleč, so tik nad tlemi videti kot kapljice rahlega dežja, ki se odbijajo od tal – žabji dež. Odrasle navadne krastače se takoj po odlaganju mrestov razpršijo po okoliških kopenskih habitatih, kjer se prehranjujejo z različnimi nevretenčarji in tudi vretenčarji. Plena ne lovijo, ampak sedijo in čakajo, da ta pride mimo. Navadna krastača požre vse, kar se premika in ji pride pred oči. V primeru, da se počuti ogroženo, optično poveča svoje telo tako, da ga napihne in iztegne noge, hkrati pa iz zaušesnih žlez prične intenzivno izločati strupen izloček. Navadne krastače so dolgožive, saj v naravi dočakajo tudi 20 let.

Zanimivost

Kljub temu, da so navadne krastače velike, počasne in okorne, se med vsemi dvoživkami selijo najdlje od mrestišč, tudi do 5 km. Pri tem jih na tisoče povozijo avtomobili, saj morajo med selitvijo pogosto prečkati ceste.

Bleščeče črni paglavci se pogosto zadržujejo v skupinah in plavajo skupaj, podobno kot jata rib.

Samci na poti na mrestišče prežijo na samice, zato mnoge tja prispejo v paritvenem objemu. Samcev je več kot samic, zato je boj za samice neizprosen in samci nadaljujejo z osvajanjem, tudi ko so samice že zasedene. Samice zato velikokrat oblega prevelika množica samcev in nemalokrat zaradi tega poginejo.

Navadne krastače in ostale dvoživke se levijo približno enkrat na teden. Zgornja zaščitna poroženela plast kože ne raste skupaj z njo, zato ji s časom postane pretesna, pod njo pa ima že pred levitvijo razvito novo plast. Proces levitve dvoživka začne z rahlim zvijanjem in raztegovanjem telesa. Ko se prozorna zgornja plast povrhnjice natrga, jo potegne čez glavo in poje, zato jo le redko najdemo v naravi.

Razvoj

Oblegana samica še pred prihodom na mrestišče.
Primož Presetnik
Ampleksus
Katja Poboljšaj
Mrest v obliki vrvice.
Katja Poboljšaj
Paglavec med prehranjevanjem z algami.
Marijan Govedič
Značilne skupine bleščeče črnih paglavcev.
Aleksandra Lešnik
Mlada navadna krastača kmalu po preobrazbi.
Marijan Govedič
Mlada navadna krastača na poti v prezimovališče.
Tadeja Smolej

Viri

Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. izdaja. Collins, London. 288 str.

Cipot, M. & A. Lešnik, 2007. Dvoživke Krajinskega parka Goričko: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 40 str.

Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.