Za odločitev o izvedbi ukrepov za dvoživke na obstoječih cestah ali pri načrtovanju nove cestne infrastrukture je opredelitev začetnega stanja populacij dvoživk ključna informacija, ki bo zagotavljala učinkovito varstvo zavarovanih vrst in njihovih habitatov.
Pri načrtovanju novih cest je to strokovna podlaga za izdelavo primerne in ustrezne dokumentacije za izvedbo presoje vplivov gradnje novih cest na okolje (CPVO in PVO postopek) in projektne dokumentacije. Podobno velja tudi za načrtovanje ukrepov za dvoživke na obstoječih cestah.
Glavni vprašanji, na kateri moramo odgovoriti, ko ugotavljamo, ali naj se izvedejo ukrepi za dvoživke na obstoječih cestah, sta:
Prvi korak pri iskanju odgovorov je, da ugotovimo, kolikšen delež populacije prehaja čez cesto. Pri tem je treba upoštevati:
Za opredelitev trajnih ukrepov na izbranem območju se lahko uporabljata metoda postavitve začasnih ograj in pasti ali intenzivni nočni pregledi ceste. Izbrano metodo je treba izvajati v optimalnem času za selitve dvoživk, stanje pa oceniti za vsako vrsto posebej. Glavna razlika je v tem, da v primeru izvajanja metode postavitve začasnih ograj in pasti ob vsakodnevnem pregledu zabeležimo vse živali, ki se selijo čez cesto v 24-ih urah, saj jih ograja zadrži do našega prihoda. V primeru, ko izvajamo intenzivne nočne preglede ceste pa zabeležimo le tisti del populacije, ki se seli čez cesto v času pregleda. Zato v večini primerov zaznanih osebkov prevladuje število povoženih živali, nekatere vrste dvoživk pa so zaradi majhnosti populacij in počasnejšega gibanja slabo zaznavne.
Za natančno opredelitev trajnih ukrepov na izbranem območju je najprimernejša standardna kvantitativna in kvalitativna metoda postavitve začasnih ograj in pasti, ki se lahko izvaja tudi kot začasni varovalni ukrep za dvoživke. Na tak način se izvajajo tudi nekatere akcije s prostovoljci, ki v pomladanskih mesecih prenašajo dvoživke čez cesto. V primeru, da prostovoljci redno in natančno beležijo podatke o poteku selitve dvoživk, so to primerne informacije za opredelitev trajnih ukrepov. S to metodo ugotovimo absolutno število živali, ki se prek odseka ceste seli v danem časovnem obdobju. Ker je treba ograjo in pasti vsakodnevno pregledovati, metoda zahteva relativno veliko dela. Zato priporočamo, da se izvaja le v času najintenzivnejših spomladanskih selitev dvoživk.
V primeru, da na cestnem odseku niso postavljene začasne varovalne ograje, se v času spomladanskih in jesenskih selitev dvoživk z namenom opredelitve ukrepov na obstoječih cestah izvajajo intenzivni nočni pregledi ceste. Ko se raziskuje določen odsek ceste, je najprimernejša metoda nočnega pregleda izvedba transektne metode. Zvečer, kmalu po sončnem zahodu, se prehodi cestni odsek v razdalji približno 2.000 m v obe smeri. V primeru, da je obravnavani cestni odsek daljši, priporočamo, da je v eni noči hkrati na terenu več sodelavcev, vsak pa naj pregleduje odsek ceste v dolžini maksimalno 2.000 m. Na ta način se cesto pregleda v optimalnem času aktivnosti dvoživk. Z ročno svetilko se pregleduje cestišče in pas v približni širini dveh metrov od cestišča. Lokacije vseh najdenih osebkov se označi z ročno navigacijsko napravo GPS. Zabeleži se vrsto, spol in razvojni stadij opaženih dvoživk ter smer gibanja, kar se da natančno. Ves čas naj se potek dela tudi fotodokumentira.
Za ugotavljanje stanja populacij dvoživk v vplivnem območju ceste je treba popisati tudi pomembna mrestišča. Priporoča se vsaj dva pregleda mrestišč v spomladanskem obdobju, da se zajame vse vrste, ki se pojavljajo na cesti.
Natančnejši opisi posamezne metode so dostopni v dokumentu Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju.
Dobri izhodiščni podatki o vrstni sestavi dvoživk, velikosti njihovih populacij, njihovih habitatih in selitvenih poteh na obravnavanem območju plana ali posega, so ključnega pomena za izvedbo ustreznih rešitev v procesu načrtovanja nove cestne infrastrukture. Omogočajo nam, da lahko opredelimo pomembna območja za dvoživke in posledično konfliktna območja za cestni projekt, načrtujemo uspešne omilitvene ukrepe v fazi načrtovanja in gradnje ter pripravimo časovni načrt za njihovo izvedbo in obratovanje.
Zato je pomembno, da se raziskave stanja dvoživk (inventarizacija) izvede najkasneje v fazi izdelave Poročila o vplivih na okolje ali v fazi izdelave DGD (v primeru, da ne gre za PVO objekt). V kolikor bi potrebni ukrepi lahko vplivali na obseg prostorskih ureditev (mejo DPN), pa je treba narediti inventarizacijo že v fazi izdelave DPN. Prestavljanje inventarizacije na kasnejše faze načrtovanja lahko bistveno zmanjša učinkovitost predvidenih ukrepov in njihovo izvedljivost. Pomanjkanje zanesljivih informacij posledično tudi pomeni, da bodo izvedeni posegi lahko pomenili nepopravljive spremembe za populacije dvoživk.
Primerno izpeljana inventarizacija mora pridobiti naslednje informacije:
Na podlagi teh podatkov se šele lahko sprejmejo odločitve o načinu varstva dvoživk, ki mu sledi načrtovanje in izvedba uspešnih ukrepov. Rezultati inventarizacije morajo skozi postopek presoje in potrditve plana v nadaljevanju omogočiti:
Natančnejši opisi posameznih pristopov pa so opisani v dokumentu Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju.
Prirejeno po: Poboljšaj, K., A. Sedej & M. Uhliř, 2019. Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju. Poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 143 str., pril. [Naročnik: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ljubljana].
