Močno sneženje v torek, 6. 4. 2021, ki je zajelo večji del Slovenije, je vplivalo tudi na aktivnost dvoživk. Ko nastopijo zelo nizke temperature in sneženje, dvoživke običajno najdejo začasno zavetje v vodi, v mulju na dnu vode ali v njeni bližini, pod zemljo in drugih zatočiščih. Odrasle dvoživke na selitveni poti so bolj izpostavljene nizkim temperaturam. Svojo pot na mrestišča ali proti poletnim bivališčem bodo dvoživke nadaljevale ob prvih višjih temperaturah in deževnem vremenu.

Na številnih lokacijah po Sloveniji so bili že opaženi odloženi mresti rjavih žab in navadnih krastač. Zaradi izredno nizkih temperatur je prišlo tudi do zmrzovanja voda, kar je imelo posledice tudi za razvijajoča se jajca. Običajno zmrzal vpliva predvsem na plavajoče mreste. Zgornji del mresta blizu vodne površine, ki je bolj izpostavljen vremenskim vplivom, običajno odmre. Potopljeni del mresta je v vodi bolj zavarovan, nizke temperature pa le upočasnijo razvoj zarodkov, ki se ob toplejših razmerah nemoteno nadaljuje. Poškodovana jajca so bolj dovzetna za različne okužbe, ki lahko vodijo do propada celotnega mresta. Če voda zamrzne do dna, mrest ali jajca propadejo.