Med mrestišči in kopenskimi bivališči se dvoživke selijo po ustaljenih poteh, ki jih pogosto sekajo ceste. Dvoživke se med različnimi življenjskimi prostori premikajo vse leto, povozi pa so najbolj opazni v času spomladanske selitve, ko se mnoge vrste skoraj istočasno odpravijo na pot. Ocenjujemo, da je v Sloveniji na državnih in občinskih cestah več kot 1.500 odsekov, kjer prihaja do množičnih povozov dvoživk, a ti podatki niso zbrani na enem mestu in javno dostopni vsem zainteresiranim deležnikom.
Na številnih lokacijah bi bila po vseh merilih najprimernejša rešitev izgradnja trajnih varovalnih ograj in podhodov za dvoživke. Do njihove uresničitve pa se lahko izvajajo tudi začasni omilitveni ukrepi – postavitev začasnih varovalnih ograj in prenašanje dvoživk čez cesto.
Podobno kot drugod po Evropi, tudi v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih število akcij prenašanja dvoživk vedno bolj narašča. Akcij prenašanja dvoživk ne bi bilo brez številnih prostovoljcev, društev, zavodov in drugih organizacij, ki prevzemajo pobudo za izvajanje v lokalnem okolju.
Največje breme po navadi nosijo koordinatorji akcij, ki organizirajo in usklajujejo delo prostovoljcev ter skrbijo za to, da je vsaj enkrat dnevno (običajno v večernem času) na terenu dovolj prostovoljcev, ki bodo dvoživke prenesli na drugo stran ceste. Delo koordinatorja zahteva veliko časa za spremljanje vremenskih razmer, obveščanje o stanju na terenu, komunikacijo s prostovoljci, organizacijo prisotnosti in samega dela na terenu ter zbiranje podatkov o prenešenih dvoživkah.
Akcije v času najbolj množičnih selitev dvoživk trajajo od enega do dva meseca, ko prostovoljci vsak večer več ur čez cesto prenašajo dvoživke. Na vedno večjem številu cestnih odsekov se postavljajo tudi začasne varovalne ograje, ki jih je treba postaviti pred začetkom selitev. Pri tem je priporočljivo upoštevati Smernice za akcije reševanja dvoživk z začasnimi ograjami.
Na mnogih lokacijah, kjer se izvajajo akcije prenašanja dvoživk, prostovoljci dnevno beležijo število dvoživk in vrste, ki jih najdejo ob cestišču. S pomočjo zbranih podatkov dobimo boljši vpogled za opredelitev selitvenih poti dvoživk, številčnost lokalnih populacij, nihanje številčnosti med posameznimi leti, vrstno in spolno sestavo ter druge informacije. Vse to so vhodni podatki za opredelitev trajnih ukrepov, ki bodo dolgoročno zagotavljali ohranjanje populacij dvoživk na teh območjih. Poleg pomoči dvoživkam je velik pomen akcij tudi ta, da širšo javnost in lokalno skupnost opozarjajo na problematiko, ozaveščajo o pomenu ohranjanja dvoživk in pozivajo k izvedbi naravovarstvenih aktivnosti.
Med izvajanjem akcije reševanja dvoživk nikakor ne smemo pozabiti na lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Zavedati se je treba, da je delo na in ob cestišču zelo nevarno, zato je v primeru udeležbe nujno upoštevanje navodil lokalnih organizatorjev akcije prenašanja dvoživk.
Da bi bila udeležba na akciji prenašanja dvoživk kar se da zanimiva, prijetna in varna, torej upoštevajte navodila koordinatorja lokalne akcije, pa ne le glede beleženja podatkov ampak predvsem glede vaše varnosti. Za delo v večernem oziroma nočnem času ob prometnih cestah je obvezna oprema:
Potrebujete več informacij? Če jih želite prejeti, nam pišite na info.varstvodvozivk@ckff.si.
Tina Stepišnik
Tina Stepišnik
Tina Stepišnik