Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije (Center za kartografijo favne in flore) je v okviru projekta LIFE AMPHICON organiziral PRVO VSESLOVENSKO SREČANJE UDELEŽENCEV AKCIJ PRENAŠANJA DVOŽIVK. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen spoznavanju in povezovanju koordinatorjev ter udeležencev akcij, ki vsako leto potekajo v spomladanskem času na različnih koncih Slovenije.
Informacijski center za varstvo dvoživk Slovenije vabi na prvo vseslovensko srečanje udeležencev akcij prenašanja dvoživk v soboto, 14. 10. 2023, ki bo potekalo v okviru projekta LIFE AMPHICON.
V Šinkovem turnu akcijo prenašanja dvoživk prostovoljci tradicionalno izvajajo vse od leta 2011. Vsako leto postavijo približno 1.000 m začasne varovalne ograje, ob kateri običajno popišejo od 1.000 do 3.000 dvoživk. V zadnjih nekaj letih na cestnem odseku beležijo navadne krastače, sekulje, rosnice in pupke. Podrobnejše rezultate vseh akcij so predstavili tudi na spletni strani Informacijskega centra za varstvo dvoživk Slovenije in v vseh treh novičnikih Regljač.
V Gradišici blizu Kozine lokalni prebivalci že dvanajsto leto zapored čez cesto prenašajo dvoživke in tako pomembno prispevajo k ohranjanju tamkajšnjih populacij. V letošnjem letu so k sodelovanju prvič pozvali tudi širši krog zainteresiranih prostovoljcev, na pomoč pa jim je priskočil tudi Park Škocjanske jame. Natančno si beležijo vrste in število prenesenih dvoživk, ki se iz prezimovališč selijo v bližnji kal. Na občinski cesti zanje poleg prometa oviro predstavlja tudi dokaj visok robnik, zaradi katerega se dvoživke dlje časa zadržujejo na cesti in je posledično ne morejo zapustiti v najkrajšem možnem času.
V Orešju pri Ptuju lokalni prebivalci dvoživke čez cesto skrbno prenašajo že od leta 2015. Na občinski cesti Ptuj–Orešje so povožene dvoživke zabeležili na približno 1.700 m, akcijo pa običajno izvajajo na 500 m, kjer cesto prehaja največ dvoživk. Če je prisotnih več udeležencev, pokrijejo celoten cestni odsek. Za bolj organizirano in lažje delo, so cestni odsek navidezno ločili na manjše pododseke, ki si jih ustrezno razdelijo glede na število prisotnih udeležencev. Koordinatorka akcije vsak večer vnaprej skrbno pripravi popisne liste, na katere beležijo število živih in povoženih dvoživk ter poda natančna navodila za delo. Udeležence akcije seznani s selitvami dvoživk in jim pokaže, kako prepoznati posamezne vrste. Za ozaveščanje voznikov in kot opozorilo, da zaradi prostovoljcev ter dvoživk na cesti ustrezno prilagodijo hitrost vožnje, vsako leto na začetku in koncu cestnega odseka v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj postavijo tudi prometni znak dvoživke na cesti.
Dvoživke v Trzinu na selitveni poti iz gozdnega zaledja, kjer prezimujejo, naletijo na ulice v naselju Mlake, kjer so bila nekoč mokrišča. Njihova mrestišča predstavljajo manjše stoječe vode v gozdu, prehodno barje in večji Frnihtov bajer.
Na akcijo prenašanja dvoživk, ki je že drugo leto zapored potekala pod imenom Novo mesto za srečne žabice, nas je lani, 29. 3. 2022 povabilo Društvo za zaščito živali Novo mesto. Srčni in zelo marljivi prostovoljci pa si ne prizadevajo le k reševanju problematike povoza dvoživk, ampak pomagajo tudi zapuščenim hišnim ljubljencem.
V Borecih se je pričela tradicionalna, že enajsta zaporedna akcija prenašanja dvoživk čez cesto. Topli večeri so kljub pomanjkanju deževnih padavin iz prezimovanja predramili prve neučakane navadne pupke in rosnice, ki so jih prostovoljci v soboto, 18. 2. 2023 varno prenesli čez cesto, v sredo 22. 2. 2023 pa so postavili tudi začasno varovalno ograjo. Aktualno dogajanje na akciji prenašanja dvoživk lahko spremljate preko družbenih omrežij Žabe in druge dvoživke v Borecih ali amphibia_of_boreci.
Dvoživke so se v teh dneh že pričele prebujati iz prezimovanja, v prvih toplejših deževnih večerih pa pričakujemo tudi množičnejšo selitev na mrestišča. Varnost dvoživk v prenekaterih območjih je v paritveni sezoni močno odvisna od dela prostovoljcev, ki skrbijo za njihov varen prehod na problematičnih cestnih odsekih, kjer ni vzpostavljenih podhodov in trajnih varovalnih ograj. Ponekod so prostovoljci že pričeli s prenašanjem dvoživk in na odsekih, kjer imajo to možnost, postavili tudi začasne varovalne ograje, ki dvoživkam preprečujejo dostop na cestišče in zmanjšajo smrtnost na cesti.
Prve posamične dvoživke, ki so v letošnjem letu pohitele s selitvijo na mrestišča, so na cestnih odsekih na Radenskem polju in na Ljubljanskem barju zaznali takoj po novem letu in sicer v deževni noči 9. januarja. V Ljubljani, na Večni poti, so člani Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica prve rjave žabe – sekulje opazili 3. februarja in o tem poročali tudi na svojem blogu Dvoživke na Večni poti.
Do pričetka nove sezone spomladanskih selitev dvoživk si lahko zasnežene zimske dni krajšate s prebiranjem tretjega Regljača, ki smo ga v projektu LIFE AMPHICON pripravili v sodelovanju s številnimi avtorji prispevkov.
Letošnja sezona spomladanskih selitev dvoživk je bila zaradi dlje trajajočega obdobja hladnih temperatur in pomanjkanja padavin v marcu nekaj posebnega. Glavni in najmnožičnejši val spomladanskih selitev na mrestišča se je zgodil v zadnjih dveh tednih, kar je skoraj mesec dni kasneje kot v preteklih letih. Pri izvajanju akcij prenašanja dvoživk smo v različnih populacijah opazili dokaj suhe dvoživke, ki so zaradi čakanja na primerne razmere za selitev izčrpale zaloge podkožnega maščevja in vode. Prve mreste rjavih žab smo tako v letošnji sezoni opazili v začetku marca, večji del populacij dvoživk pa je s sezono razmnoževanja šele dobro pričel.
Zelena krastača je dokaj skrivnostna dvoživka, ki naseljuje začasne plitve vode brez rastlinja in plenilcev. Je pionirska živalska vrsta, kar pomeni, da je običajno med prvimi, ki naselijo novo nastal življenjski prostor. Najverjetneje je to tudi razlog, da se je poleg življenja v poplavnih območjih nižinskih rek dobro prilagodila tudi na urbano okolje, saj jo lahko najdemo v bližini naselij, gramoznic, peskokopov ali gradbišč.
Vremenska napoved v naslednjih dneh po celotni Sloveniji obeta težko pričakovano deževno vreme. Zaradi izredno dolgega hladnega in sušnega obdobja brez padavin se zna zgoditi, da bo dež skupaj z ugodnimi večernimi temperaturami k selitvi na mrestišča spodbudil večji del populacij dvoživk. Posledično lahko na lokacijah, kjer ceste sekajo njihove ustaljene selitvene poti, pričakujemo prva zelo visoka in rekordna števila dvoživk v letošnji sezoni. Na cestnih odsekih, kjer ni vzpostavljenih trajnih ukrepov, bo pomoč prostovoljcev na vseh znanih lokacijah po Sloveniji zelo dobrodošla.
Prvi manjši val spomladanskih selitev dvoživk se je v letošnjem letu zgodil med 11. in 20. februarjem, ko je nastopilo deževje z nekoliko višjimi večernimi temperaturami. V tem obdobju so na nekaterih lokacijah v Sloveniji, kjer imajo to možnost organizatorji akcij problematične cestne odseke zavarovali tudi z začasno varovalno ograjo, ki dvoživkam preprečuje dostop na cestišče.
V projektu LIFE AMPHICON smo v sodelovanju s številnimi organizacijami društvi, prostovoljci in posamezniki pripravili drugi letni pregled aktivnosti na področju varstva dvoživk in njihovih habitatov, ki se izvajajo v Sloveniji.
Močno sneženje v torek, 6. 4. 2021, ki je zajelo večji del Slovenije, je vplivalo tudi na aktivnost dvoživk. Ko nastopijo zelo nizke temperature in sneženje, dvoživke običajno najdejo začasno zavetje v vodi, v mulju na dnu vode ali v njeni bližini, pod zemljo in drugih zatočiščih. Odrasle dvoživke na selitveni poti so bolj izpostavljene nizkim temperaturam. Svojo pot na mrestišča ali proti poletnim bivališčem bodo dvoživke nadaljevale ob prvih višjih temperaturah in deževnem vremenu.
Deževno vreme v prihodnjih tednih bo vzpodbudilo spomladanske selitve dvoživk, ki pri tem lahko prečkajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množičnih povozov. V sodelovanju s številnimi deležniki so sodelavci projekta LIFE AMPHICON prvič pripravili letni pregled stanja dvoživk na cestah in izvedenih varstvenih ukrepih na državnem nivoju. Rezultati so predstavljeni v novičniku Regljač, kjer so zbrani tudi napotki za sezono spomladanskih selitev dvoživk, ki je pred vrati.
Spletna stran Informacijskega centra za varstvo dvoživk je nastala v projektu LIFE AMPHICON. V prvi vrsti je namenjena predstavitvi in pregledu aktivnosti na področju varstva dvoživk in njihovih habitatov, ki se izvajajo v Sloveniji. Uporabnikom omogoča enostaven in pregleden dostop do podatkov o dvoživkah, zbranih na slovenskih cestah in njihovih življenjskih prostorih.
Regljač je prvi novičnik v Sloveniji, ki je namenjen predstavitvi in letnemu pregledu aktivnosti, povezanih z varstvom dvoživk in njihovih habitatov. Prispevati želimo k sodelovanju in povezovanju posameznikov, prostovoljcev, društev, zavodov, organizacij in drugih, ki se s tem področjem ukvarjajo. Izboljšanje poznavanja, razumevanja in informiranosti o varstvenih ukrepih ter primerih dobrih praks, izvedenih tako v habitatih dvoživk kakor tudi na odsekih cest, kjer prihaja do množičnih povozov, je ključnega pomena za varstvo te ogrožene skupine vretenčarjev in korak bližje k večji realizaciji trajnih ukrepov.
Kontaktirajte nas in posredovali vam bomo informacije o primerih dobrih praks upravljanja z vodnimi in kopenskimi habitati ter selitvenimi potmi, pa tudi informacije o ukrepih za zmanjšanje negativnih vplivov dejavnosti človeka.
SPOROČAJTE OPAŽANJA!Ste opazili dvoživke v vodnih ali kopenskih habitatih, ste nanje naleteli na cesti? Poznate lokacije cestnih odsekov, kjer prihaja do množičnih povozov dvoživk?
SODELUJETE PRI AKCIJAH PRENAŠANJA DVOŽIVK ČEZ CESTO?Podatke o dvoživkah Slovenije vzdržujemo v Podatkovni zbirki Centra za kartografijo favne in flore, ki je pomemben vir informacij tudi o selitvenih poteh dvoživk preko državnih in lokalnih cest. Vabimo vas, da nam posredujete tudi informacije o akcijah prenašanja dvoživk čez ceste, ki potekajo v Sloveniji.
Vsebina spletne strani odraža izključno stališča avtorjev. Zanjo in za morebitno iz nje izhajajočo uporabo informacij Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME) ter Evropska komisija ne prevzemata odgovornosti.
