Kačji pastirji


RAZISKAVE

  • Zbiramo, urejamo in analiziramo podatke o prisotnosti kačjih pastirjev.
  • Izvajamo splošne inventarizacije kačjih pastirjev.
  • Izvajamo usmerjene popise in ekološke raziskave posameznih vrst kačjih pastirjev.
  • Opravljamo ciljne raziskave kačjih pastirjev kot strokovno podlago za okoljska poročila, mnenja ARSO in mnenja ZRSVN.
  • Opravljamo presoje vplivov na naravo (PVO) ter presoje sprejemljivosti vplivov na varovana (Natura 2000 in zavarovana) območja za kačje pastirje.
  • Preverjamo uspešnost izvedenih ohranitvenih oz. nadomestnih ukrepov za kačje pastirje.

SVETOVANJA

  • Svetujemo pri upravljanju določenega območja glede na prisotnost naravovarstveno pomembnih vrst kačjih pastirjev.
  • Svetujemo pri načrtovanju nadomestnih habitatov in omilitvenih ukrepov za kačje pastirje.

V Sloveniji živi 72 vrst kačjih pastirjev, od katerih je več kot polovica ogroženih. Ličinke živijo v vodnih habitatih, ob katerih se večino časa zadržujejo tudi odrasli osebki, zato je večina terenskega dela povezanega z vodami, čeprav so za življenje kačjih pastirjev prav tako pomembni tudi raznoliki kopenski habitati v bližini vod.

Odrasli osebki so aktivni od pomladi do jeseni, zato je tudi večina terenskega dela opravljenega ob lepih sončnih dnevih med majem in septembrom. Vzorčenja ličink je mogoče izvajati tudi v zgodnji pomladi in pozni jeseni. Pri terenskem delu popisujemo odrasle osebke z uporabo metuljnice ali opazovanjem z daljnogledom, iščemo ličinke z vodnimi mrežami ter na bregovih vodnih habitatov iščemo leve – "kožo" ličink, ki ostane na obrežnih rastlinah po zadnji levitvi ličink v odrasle osebke.

Največkrat uporabimo kombinacijo vseh tipov raziskav, večkrat pa moramo zaradi specifičnih ekoloških zahtev nekaterih vrst raziskave prilagoditi. Tako za raziskave nekaterih rečnih vrst najpogosteje uporabljamo kajak ali kanu, s katerega v primernem obdobju iščemo leve na rečnem bregu. Vrste gozdnih potokov največkrat popisujemo z vzorčenjem ličink, medtem ko so ličinke nekaterih drugih vrst težko dostopne ali zelo redke, zato raziskave prilagodimo času letanja odraslih osebkov, ki je pogosto dokaj kratek.

Le nekaj najpogostejših vrst je aktivnih od pomladi do jeseni, zato je za celoten pregled območja in popis vrst potrebnih več obiskov, običajno štiri do šest. Za specifične raziskave posameznih vrst je običajno potrebnih še več obiskov, s katerimi je mogoče opredeliti več ekoloških značilnosti vrste, kot so obdobje pojavljanja odraslih, velikosti populacij ter habitatne zahteve vrste.

Rezultati raziskav kačjih pastirjev so pogosto razširjenost posameznih vrst na območju ali pa obsežnejše analize njihovih gostot in populacij ter opredelitev najpomembnejših območjih za varstvo posamezne ogrožene vrste.

Na področju raziskovanja kačjih pastirjev imamo več kot dvajsetletne izkušnje.

Naši naročniki: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), občine (Gornja Radgona, Ljubljana, Ptuj), gospodarstvo (Dravske elektrarne Maribor (DEM), Holding Slovenske elektrarne (HSE), Plinovodi d.o.o.).