Mehkužci (školjke)
RAZISKAVE
- Zbiramo, urejamo in analiziramo podatke o prisotnosti posameznih domorodnih in tujerodnih vrst velikih školjk celinskih vod.
- Izvajamo usmerjene popise vrst velikih školjk celinskih vod (za umeščanje objektov (hidroelektrarn) v prostor, načrte upravljanja ipd.).
- Opravljamo ciljne raziskave varovanih vrst školjk kot strokovno podlago za okoljska poročila, mnenja ARSO in mnenja ZRSVN.
- Opravljamo presoje vplivov na naravo (PVO) ter presoje sprejemljivosti vplivov na varovana (Natura 2000 in zavarovana) območja za potočnega škržka.
- Opredeljujemo se do ekološko sprejemljivega pretoka z vidika potočnega škržka.
- Preverjamo uspešnost izvedenih ohranitvenih oz. nadomestnih ukrepov za potočnega škržka.
SVETOVANJA
- Svetujemo pri načrtovanju nadomestnih habitatov in omilitvenih ukrepov za velike školjke celinskih voda.
- Izvajamo naravovarstveni nadzor pri izvedbi naravovarstvenih ukrepov za potočnega škržka (Unio crassus).
V Sloveniji živi več vrst školjk, mi pa se ukvarjamo le z »velikimi« školjkami celinskih vod, ki so naravovarstveno pomembne. Najbolj pomembna med njimi je potočni škržek (
Unio crassus), za katerega so opredeljena tudi Natura 2000 območja. Ostale vrste so slikarski škržek (
Unio pictorum), enozobka (
Microcondylaea compressa) ter dve vrsti brezzobk mala (
Anodonta anatina) in velika brezzobka (
Anodonta cygnea). Školjke iz družine Unionidae so v svojem razvoju vezane na ribe, ličinke - glohidiji namreč del časa preživijo kot zajedavci v škrgah rib, z njimi pa se tudi razširjajo. Hkrati so školjke pomembne tudi za ribo pezdirka (
Rhodeus amarus), ki vanje odlaga ikre.
Pred leti je bila prvič v Sloveniji najdena tudi tujerodna kitajska brezzobka (
Sinanodonta woodiana).
Raziskave školjk potekajo samostojno, vendar pa je interpretacija rezultatov teh raziskav v pomembni povezavi z ribami. Na razširjanje potočnega škržka namreč vplivajo tudi dejavniki, ki vplivajo na gostiteljske vrste rib. Izginjanje škržka je na določenih območjih lahko bolj povezano z izginjanjem določenih ribjih vrst kot pa z onesnaženjem.
Osnovna metoda dela pri raziskavah školjk zahteva vzdolžni pregled daljšega dela vodotoka. Raziskave lahko potekajo celo leto, ključen je le nizek vodostaj in prosojnost vode. Zato je najbolje, če vzorčenje poteka vsaj nekaj dni po deževju ob normalnem vodostaju, ko lahko v čisti prosojni vodi školjke enostavno opazimo.
Raziskave školjk običajno potekajo na širšem območju odseka potoka/reke, kjer je že znano pojavljanje školjk.
Rezultati raziskav so razširjenost vrst na območju ali pa obsežnejše analize gostot in populacij posameznih vrst.
Na področju raziskovanja školjk imamo več kot petletne izkušnje.
Naši naročniki: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).
