Delovanje CKFF

  1. Domov
  2. Delovanje CKFF
  3. Monitoring vrst in habitatnih tipov

Monitoring vrst in habitatnih tipov

Monitoring vrst in habitatnih tipov je v Sloveniji predpisan z Zakonom o ohranjanju narave, dodatno pa še z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah in Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).

Imamo izkušnje za pripravo načrtov monitoringa, vzpostavljanjem in izvajanjem obsežnih monitoringov vrst (dnevni metulji, kačji pastirji, potočni raki, dvoživke, netopirji) na območju celotne države. Naročnik teh monitoringov je država (MOP).

Izvajanje monitoringov ohranitvenega stanja vrst in habitatnih tipov predstavlja pomemben del aktivnosti v varovanih (Natura 2000 in zavarovanih) območjih. Pomembni pa so tudi monitoringi uspešnosti izvajanja naravovarstvenih aktivnosti in ukrepov za posamezne vrste in habitatne tipe v okviru različnih projektov (npr. Life Narava) ali po izvedenih posegih (npr. monitoring po gradnji oz. v fazi obratovanja avtocest).

V okviru monitoringov lahko ugotavljamo ohranitveno stanje populacij vrst in habitatnih tipov ter ocene trendov in uspešnosti izvedbe različnih ukrepov ter aktivnosti na nekem območju. V dogovoru z naročnikom pripravimo primeren načrt monitoringa glede na zastavljene cilje.

MONITORING EVROPSKO POMEMBNIH VRST NA OBMOČJU CELOTNE DRŽAVE

Z vstopom v Evropsko unijo je država Slovenija prevzela tudi obveznost poročanja o stanju vrst in habitatnih tipov z Direktive o habitatih. V okviru tega smo pripravili prve načrte - vzpostavitve monitoringa netopirjev, potočnih rakov ter kvalifikacijskih vrst dvoživk in kačjih pastirjev, sodelovali pa smo tudi pri vzpostavitvi monitoringa kvalifikacijskih vrst metuljev.

V naslednjih letih so sledili razpisi monitoringov za različne skupine oz. vrste, od katerih jih kar nekaj izvajamo (netopirji, potočni raki, kačji pastirji, metulji), pri drugih pa sodelujemo (hrošči).

Naši naročniki: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).

MONITORING VRST IN HABITATNIH TIPOV V VAROVANIH OBMOČJIH

Upravljavci zavarovanih območij imajo nalogo spremljati stanje biotske pestrosti, ciljnih vrst in habitatnih tipov ter ocenjevati njihove trende. Na podlagi razpisov sodelujemo tako pri pripravi načrtov monitoringov in načrtov upravljanja, kot tudi pri njihovi izvedbi.

Na Natura 2000 območjih se mora predvsem pri izvajanju različnih naravovarstvenih projektov spremljati stanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov, s katerim se preverja uspešnost izvajanja ukrepov (npr. vzpostavitve in obnovitve vodnih habitatov vrst, primerno vzdrževanje in vzpostavitev ekstenzivnih travišč).

Naši naročniki: Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), parki (KP Goričko, KP Ljubljansko barje, RP Škocjanske jame), občine (Črnomelj, Ljubljana).

MONITORING VRST IN HABITATNIH TIPOV MED OBRATOVANJEM

Pri posegih v okolje je v skladu z Uredbo o državnih prostorskih načrtih ali okoljevarstvenimi in naravovarstvenimi soglasji predviden monitoring območja posega med obratovanjem za izbrane vrste in habitatne tipe oz. monitoring uspešnosti izvedenih omilitvenih ukrepov in/ali nadomestnih habitatov.

Imamo več kot petnajstletne izkušnje na področju monitoringa med obratovanjem pri izgradnji infrastrukturnih projektov državnega pomena (avtoceste, ceste, daljnovodi, hidroelektrarne, vojaško vadbišče).

Naši naročniki: Ministrstvo za obrambo (MO), Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS).
Projekti Bibliografija
 
Zakon o ohranjanju narave (ZON)

108. člen (spremljanje stanja ohranjenosti narave)

(1) Spremljanje stanja ohranjenosti narave (v nadaljnjem besedilu: monitoring ohranjenosti narave) obsega:

  1. spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in ekosistemov,
  2. spremljanje stanja na področju varstva naravnih vrednot.
Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)

10. člen (monitoring - spremljanje stanja)

(1) Na Natura območjih se izvaja monitoring kazalcev, ki omogoča:
  • spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov,
  • ugotavljanje učinkovitosti ukrepov varstva glede doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov.
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah

25. člen (spremljanje stanja)

(1) Ministrstvo zagotavlja pogoje za spremljanje stanja živalskih vrst iz priloge 1 in 2 te uredbe, pri čemer se prednostno spremlja stanje živalskih vrst, ki so najbolj ogrožene, v skladu s predpisom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam oziroma vrst, za katere se spremlja stanje na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb oziroma na podlagi predpisov Evropske unije.

(2) Spremljanje stanja živalskih vrst iz prejšnjega odstavka se izvaja z monitoringom živalskih vrst ali indikatorskih živalskih vrst, ki posredno kažejo na stanje teh živalskih vrst in njihovih habitatov.

(3) Spremljanje stanja živalskih vrst iz priloge 1 in 2 te uredbe se nanaša zlasti na:
  • obseg naravne razširjenosti živalske vrste, zlasti v ključnih življenjskih obdobjih,
  • velikost ali gostoto populacije,
  • ohranjenost in potek naravnih procesov ali izvajanje rabe, ki so potrebni za obstoj habitata živalske vrste in
  • dejavnosti, ravnanja, posege in pojave, ki negativno vplivajo na stanje ohranjenosti živalske vrste, vključno z nenamernim ujetjem oziroma usmrtitvijo živali.
Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah

19. člen (spremljanje stanja)

(1) Ministrstvo zagotavlja spremljanje stanja vrst iz poglavja A priloge te uredbe, pri čemer se prednostno spremlja stanje ohranjenosti rastlinskih vrst, ki so v predpisu o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst uvrščene v rdeči seznam v kategorijo prizadetih vrst označenih z znakom E oziroma za katere se spremlja stanje na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb.

(2) Spremljanje stanja rastlinskih vrst iz prejšnjega odstavka se nanaša zlasti na:
  • obseg naravne razširjenosti rastlinske vrste,
  • velikost in gostoto populacij rastlinske vrste,
  • potek naravnih procesov ali izvajanje rabe, ki zagotavlja pogoje za obstoj rastlinske vrste, in
  • posege in pojave, ki škodljivo vplivajo na stanje ohranjenosti rastlinske vrste, vključno z nenamernim uničevanjem rastlin.
(3) Spremljanje stanja rastlinskih vrst iz prejšnjega odstavka izvaja organizacija, pristojna za ohranjanje narave.