KALI
mreža vodnih biotopov

Karstic ponds as net of
water biotopes

Center za kartografijo favne in flore
Societas herpetologica slovenica - društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev
Društvo za zaštitu i proučavanje vodozemaca i gmazova Hrvatske - “Hyla”
Udruga Zelena Istra - Associazione Istria Verde

NAZAJ 

O PROJEKTU …

Projekt “Kali - mreža vodnih biotopov” je mednarodni projekt, v katerem sodelujejo nevladne organizacije iz Slovenije in Hrvaške. 
Osnovni namen projekta je popis in pregled stanja kalov na Krasu, Slovenski obali, v Istri in Beli Krajini.

Projekt finančno v večji meri podpira Regionalni okoljski center za srednjo in vzhodno Evropo s sedežem na Madžarskem (Regional Environmental Center for Central and Eastern Europe), v sklopu programa “Ljudje v naravi” (“People in Nature”). 
Cilj tega programa je ponovno približati človeka naravi, zmanjšati škodljiv vpliv človeka nanjo in povečati razumevanje sveta, ki nas obkroža. Le z vzpostavljanjem trdnejših vezi med človekom in naravo lahko zagotovimo ohranjanje pestrosti rastlinskih in živalskih vrst.

Glavni cilji projekta so popisati čim več kalov na že omenjenih območjih, pregledati v kakšnem stanju so (zaraščenost, izsušenost, onesnaženost, prisotnost rastlinskih in živalskih vrst, ocena stopnje ogroženosti posameznih kalov), da bi jih lahko, po potrebi, pravočasno zaščitili ter predstaviti problematiko lokalnemu prebivalstvu.

V projektu sodelujejo: Center za kartografijo favne in flore in Societas herpetologica slovenica - društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev iz Slovenije ter Društvo za zaštitu i proučavanje vodozemaca i gmazova Hrvatske - “Hyla” in Udruga Zelena Istra - Associazione Istria verde iz Hrvaške.

Drugi pokrovitelji: 

Pokrajinski muzej Koper Museo regionale Capodistria	Prirodoslovni muzej Slovenije

NAZAJ 

KAL, PUČ, LOKVA, VAŠKA

... so le ena izmed mnogih imen za vodne objekte, ki so jih že od nekdaj gradili na propustnem apnenčastem kraškem ter na flišnem istrskem in brkinskem svetu, kjer vode nikoli ni bilo v izobilju.

Etimološko je kal izpeljanka iz kalen, skaliti, lokva, loka, tudi blato in umazanija. Toponomastično je v Sloveniji znanih več krajev, ki se navezujejo na ta objekt: Kal, Črni Kal, Kalič, Loka, Lokev ... 

Nastanek kala je povezan z uveljavljanjem živinoreje. V Istri in Brkinih so najstarejše kale gradili v bližini vodnega izvira, urejenega za zajetje pitne vode. Na kraškem, pronicljivem svetu pa je bila oskrba z vodo, vse do napeljave vodovoda, eno od najtežjih življenjskih vprašanj, tako za ljudi kot za živino.

Povsod na flišnem in apnenčastem svetu so kale gradili zelo podobno: izkoristili so naravno kotanjo ali so jo na primernem mestu izkopali, jo v večih plasteh obložili z ilovico, katero so dobro steptali. Če so kal postavili na vzpetini ali ob kultivirani terasi, so ga zavarovali še s kamnitim suhozidom, da so preprečili drsenje zemlje v vodo. Vedno so jih gradili tako, da se je v kotanjo lahko stekala deževnica, v nekaterih urbanih naseljih tudi po kamnitih žlebovih s streh. Dostop do napajališča je bil prilagojen za živali, zato je bil položen. Večji kali, predvsem tisti v vaseh ali njihovi neposredni bližini, so imeli do vode speljanih nekaj stopnic za lažje zajemanje.

Za čistočo kalov so poskrbeli v sušnem obdobju, nastrgano blato pa prodali na dražbi kot dragoceno gnojilo. Podatek iz arhiva v Lokvi pove, da so leta 1890 za blato iz komunskih kalov iztržili 180 goldinarjev. Za vzdrževanje je skrbela tudi živina sama, ko je ob napajanju bredla po vodi, teptala ilovico in s tem zapirala pore in razpoke v ilovnatem dnu.

Gospodarsko živinorejska moč vasi se je odražala tudi v številčnosti kalov. Kmetje so jih urejali na svojih parcelah v bližini pašnikov, ponekod v senci gozdov, v vrtovih in v vaških jedrih, v neposredni bližini hlevov. V vsakem naselju so uredili vsaj en skupen vaški kal, ob njem korito za natakanje pitne vode in vaško pralnico. Večnamenski vodni objekti, združeni na enem kraju, so postali tudi priljubljeno vaško zbirališče, prostor, ki je tako marsikje postal središče vaških dogajanj.

NAZAJ 

RASTLINSTVO ...

Kali predstavljajo pomembna in zanimiva rastišča za vodne in močvirske rastlinske vrste, ki bi jih sicer v omenjenem geografskem območju težko našli. Če si kal malo pobliže ogledamo, spoznamo, da rastlin niti ni malo in da ustvarjajo prav pestro in zanimivo druščino. 

Ozkolistni rogoz /foto: Brane Vreš/

Prisotnost vode, v sicer suhi pokrajini, nam že od daleč izdajajo navadni trst (Phragmites australis) in nekaj vrst rogozev (Typha spp.). Tudi ob črni jelši (Alnus glutinosa) in vrbah (Salix spp.) pomislimo, da je pametno gledati, kod stopamo. Škrlatnordeča klasasta socvetja izdajajo tudi do meter visoko navadno krvenko (Lythrum salicaria), rumena pa navadno pijavčnico (Lysimachia vulgaris). Nekoliko nižje rasti sta trpotčasti (Alisma plantago-aquatica) in suličastolistni porečnik (Alisma lanceolatum). Prvi, belocvetni, je pogostejši, malo več sreče pa moramo imeti, da najdemo drugega, ki cveti svetlo rožnato. Redko, pa vendarle se v kalu znajde celo beli lokvanj (Nymphaea alba), ki velja v Sloveniji za ranljivo vrsto in najbrž marsikoga zamika, da bi utrgal njegov privlačen cvet. K sreči pa so zamočvirjena mesta težko prehodna, tako da svojo namero uresničijo le najbolj trmasti, čeravno za ceno premočenih nog ali morda celo kakšne prisesane pijavke. Od malo manj barvitih močvirskih rastlin bomo v kalih lahko opazili precej vrst šašev (Carex spp.) in nič manj ločkov (Juncus spp.), npr. bleščečeplodnega, žabjega, klobčastega, stisnjenega, navadnega, sivozelenega in nežnega. Tu in tam bomo odkrili ježke (Sparganium sp.), site (Eleocharis sp.) in trave sladike (Glyceria spp.). 

	Plavajoči dristavec /foto: Brane Vreš/

Drobne, nežne, plavajoče ali delno potopljene rastline iz družine vodolečevk (Lemnaceae) lahko, kot debela, zelena preproga, prekrijejo celotno vodno površino. Druge, večje vodne rastline, so vkoreninjene v dno kala, nekatere pa prosto plavajo in sprejemajo hranila kar neposredno iz vode. Če malo natančneje pobrskamo po teh zelenorjavih pramenih, bomo spoznali dristavce (Potamogeton spp.), račjo zel (Elodea canadensis), klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum), navadni rogolist (Ceratophyllum demersum) in alge parožnice (Chara spp.). Pod vodno gladino ustvarijo gost preplet iz svojih dolgih stebel in listov, v katerem najdejo hrano, dom ali pribežališče tudi številne vodne živali,...

 NAZAJ 

IN ŽIVALSTVO

... med katerimi so ene celo življenje, druge pa le v zgodnjih fazah svojega razvoja vezane na vodno ali močvirsko okolje. V pričujoči zgibanki bomo omenili le nekaj značilnih skupin, na katere naletimo v kalih.

	Povodni škratec  /foto: Matjaž Bedjanič/

V sončnih pomladanskih dneh se nad kali začno spreletavati številni kačji pastirji. Samčki bleščečih barv čakajo na samičke, saj te v vodo odlagajo jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki živijo izključno v vodi. Do poznega poletja najdemo v in ob kalih več kot 40 vrst kačjih pastirjev, najpogosteje med njimi pa modrega kresničarja (Ishnura elegans), modrega ploščca (Libellula depressa), zelenomodro devo (Aeshna cyanea) in progastega kamenjaka (Sympetrum striolatum). Med pomembnejše vrste štejemo predvsem povodnega škratca (Coenagrion scitulum), saj ga v Sloveniji najdemo skoraj izključno na kalih.

Zelena rega  /foto: Tamara Čelhar/

Med vretenčarji so dvoživke tista skupina, ki je v svojem razvoju vezana tako na kopno kot na vodno okolje. V vodo odlagajo jajca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se po določenem času preobrazijo v mladostne osebke. Ti so sposobni življenja na kopnem, ko pa odrastejo in spolno dozorijo, se spet vrnejo k vodi, v kateri so zrasli, kjer se parijo in odložijo jajca. Tako se življenjski krog zopet ponovi. V kalih najpogosteje najdemo robatega (Triturus vulgaris meridionalis) in velikega pupka (Triturus carnifex), zeleno rego (Hyla arborea), navadno krastačo (Bufo bufo), rosnico (Rana dalmatina) in hribskega urha (Bombina variegata). 

	Belouška /foto: Griša Planinc/

Belouška (Natrix natrix), najpogostejša vrsta med plazilci v kalih, najde tu primeren življenjski prostor z obilico hrane. To je povsem nenevarna vrsta kač, ki se brani le s sikanjem in nikdar ne ugrizne. Kot eden končnih členov prehranjevalne verige ima pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja in je kot taka močno dovzetna za razne zastrupitve. Precej redkeje najdemo v kalih tudi kobranko (Natrix tessellata).

NAZAJ 

MREŽA VODNIH BIOTOPOV

Na območju Krasa, Slovenske obale in Bele Krajine so kali skoraj edine stoječe vode. Od njih je odvisen obstoj številnih živalskih in rastlinskih vrst, ki so vezane na življenje v vodnem in močvirnem svetu, zato predstavljajo pomembno mrežo vodnih biotopov v regiji.

Kal “Barišče”, Pregara, zaselek Krištije  /foto: Zvona Ciglič, Pokrajinski muzej Koper/

Pomanjkanje vode je človeka že od nekdaj vzpodbujalo, da je kale gradil in jih vzdrževal (za napajanje živine, namakanje njiv, gašenje požarov in tudi za vir pitne vode). Nastanek in izgled kalov je tako povezan s človekovim delovanjem, seveda pa tudi s klimatskimi, hidrološkimi in geološkimi razmerami območja.

	Kal v Pribincih /foto: Aleksandra Lešnik/

Še pred nekaj desetletji so bili kali sestavni del vsake vasi. Po opustitvi paše so začeli propadati, saj je postala neteptana podlaga vedno bolj propustna. Poleg tega so se začeli tudi prekomerno zaraščati.
 

kal “Globočaj”, Brestovica pri Povirju  /foto: Griša Planinc/

Zaradi nepremišljenega zasipavanja, žal tudi s smetmi, se število kalov še zmanjšuje. S tem pa se zmanjšuje tudi število bivališč mnogih rastlinskih in živalskih vrst, za katere so kali sploh edino možno bivališče. Poleg onesnaževanja (npr. spiranje cistern z gnojevko), je velik problem na obstoječih kalih tudi vnašanje rib, ki niso naravne prebivalke kalov in mnogokrat negativno vplivajo na prisotnost drugih organizmov.

Vir: Podatki digitalnega modela reliefa 100 x 100 m, © Geodetska uprava Republike Slovenije, [1998] (dovoljenje za uporabo podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije: št. 90411-115/2000-2 z dne 20.4.2000)

V podatkovni bazi imamo trenutno zabeleženih 305 kalov. Njihova najdišča so prikazana na priloženem zemljevidu. Območje našega raziskovanja je poudarjeno rdeče.

Več o projektu in zemljevid z najnovejšimi podatki o kalih lahko najdete na spletni strani: http://www.ckff.si/Kali/kali.htm. 

NAZAJ 

ALI POZNATE KAKŠEN KAL?

Veste za kakšen kal v bližini vašega doma, ali pa ste kdaj slišali starše ali stare starše pripovedovati o katerem? Imate kakšen kal v vasi ali pa jih je celo več? Veste za kal, ki je nekje nekoč bil in ga danes ni več? In mogoče veste, kaj je vzrok temu? 

Pišite nam na spodnji poštni ali elektronski naslov:

CENTER ZA KARTOGRAFIJO FAVNE IN FLORE 
podružnica Ljubljana, Zemljemerska 10, 1000 Ljubljana
e-mail: info@ckff.si

Vsaka informacija bo zelo dobrodošla, veseli pa bomo tudi vsake fotografije kalov (posebno tistih starejšega datuma). Hvala!

NAZAJ
[Uvodna stran]  [Slovenska stran]  [English page]  [Hrvatska stranica]