KALI
mreža vodnih biotopov

Karstic ponds as net of
water biotopes
Center za kartografijo favne in flore
Societas herpetologica slovenica - društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev
Društvo za zaštitu i proučavanje vodozemaca i gmazova Hrvatske - “Hyla”
Udruga Zelena Istra - Associazione Istria Verde
NAZAJ
O PROJEKTU …

Projekt “Kali - mreža vodnih biotopov”
je mednarodni projekt, v katerem sodelujejo nevladne organizacije iz Slovenije in Hrvaške.
Osnovni namen projekta je popis in pregled stanja kalov na Krasu, Slovenski obali, v Istri in
Beli Krajini.
Projekt finančno v večji meri podpira Regionalni okoljski center za srednjo in vzhodno
Evropo s sedežem na Madžarskem (Regional Environmental Center for Central and Eastern Europe),
v sklopu programa “Ljudje v naravi” (“People in Nature”).
Cilj tega programa je ponovno približati človeka naravi, zmanjšati škodljiv vpliv človeka
nanjo in povečati razumevanje sveta, ki nas obkroža. Le z vzpostavljanjem trdnejših vezi
med človekom in naravo lahko zagotovimo ohranjanje pestrosti rastlinskih in živalskih vrst.

Glavni cilji projekta so popisati čim več kalov na že omenjenih območjih, pregledati v
kakšnem stanju so (zaraščenost, izsušenost, onesnaženost, prisotnost rastlinskih in
živalskih vrst, ocena stopnje ogroženosti posameznih kalov), da bi jih lahko, po
potrebi, pravočasno zaščitili ter predstaviti problematiko lokalnemu prebivalstvu.
V projektu sodelujejo:
Center za kartografijo favne in flore in
Societas herpetologica slovenica - društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev
iz Slovenije
ter Društvo za zaštitu i proučavanje vodozemaca i gmazova Hrvatske - “Hyla”
in Udruga Zelena Istra - Associazione Istria verde iz Hrvaške.
Drugi pokrovitelji:
 |
 |
Pokrajinski muzej Koper
Museo regionale Capodistria |
Prirodoslovni muzej Slovenije |
NAZAJ
KAL, PUČ, LOKVA, VAŠKA

... so le ena izmed mnogih imen za
vodne objekte, ki so jih že od nekdaj gradili na propustnem apnenčastem kraškem ter na flišnem
istrskem in brkinskem svetu, kjer vode nikoli ni bilo v izobilju.
Etimološko je kal izpeljanka iz kalen, skaliti, lokva, loka, tudi blato in umazanija.
Toponomastično je v Sloveniji znanih več krajev, ki se navezujejo na ta objekt: Kal,
Črni Kal, Kalič, Loka, Lokev ...
Nastanek kala je povezan z uveljavljanjem živinoreje. V Istri in Brkinih so najstarejše
kale gradili v bližini vodnega izvira, urejenega za zajetje pitne vode. Na kraškem,
pronicljivem svetu pa je bila oskrba z vodo, vse do napeljave vodovoda, eno od
najtežjih življenjskih vprašanj, tako za ljudi kot za živino.
Povsod na flišnem in apnenčastem svetu so kale gradili zelo podobno: izkoristili
so naravno kotanjo ali so jo na primernem mestu izkopali, jo v večih plasteh
obložili z ilovico, katero so dobro steptali. Če so kal postavili na vzpetini ali
ob kultivirani terasi, so ga zavarovali še s kamnitim suhozidom, da so preprečili
drsenje zemlje v vodo. Vedno so jih gradili tako, da se je v kotanjo lahko stekala
deževnica, v nekaterih urbanih naseljih tudi po kamnitih žlebovih s streh. Dostop do
napajališča je bil prilagojen za živali, zato je bil položen. Večji kali, predvsem
tisti v vaseh ali njihovi neposredni bližini, so imeli do vode speljanih nekaj stopnic
za lažje zajemanje.
|

|
|
Kal v Trebešah, slikano leta 1947 /Pokrajinski muzej Koper/
|
Za čistočo kalov so poskrbeli v sušnem obdobju, nastrgano blato pa prodali na dražbi
kot dragoceno gnojilo. Podatek iz arhiva v Lokvi pove, da so leta 1890 za blato iz
komunskih kalov iztržili 180 goldinarjev. Za vzdrževanje je skrbela tudi živina sama,
ko je ob napajanju bredla po vodi, teptala ilovico in s tem zapirala pore in razpoke
v ilovnatem dnu.
Gospodarsko živinorejska moč vasi se je odražala tudi v številčnosti kalov. Kmetje
so jih urejali na svojih parcelah v bližini pašnikov, ponekod v senci gozdov,
v vrtovih in v vaških jedrih, v neposredni bližini hlevov. V vsakem naselju so
uredili vsaj en skupen vaški kal, ob njem korito za natakanje pitne vode in
vaško pralnico. Večnamenski vodni objekti, združeni na enem kraju, so postali
tudi priljubljeno vaško zbirališče, prostor, ki je tako marsikje postal središče
vaških dogajanj.
NAZAJ
RASTLINSTVO ...

Kali predstavljajo pomembna in zanimiva rastišča za vodne in močvirske rastlinske
vrste, ki bi jih sicer v omenjenem geografskem območju težko našli. Če si kal malo
pobliže ogledamo, spoznamo, da rastlin niti ni malo in da ustvarjajo prav pestro in
zanimivo druščino.
 |
|
Ozkolistni rogoz /foto: Brane Vreš/
|
|
Prisotnost vode, v sicer suhi pokrajini, nam že od daleč izdajajo
navadni trst (Phragmites australis) in nekaj vrst rogozev (Typha spp.). Tudi ob črni
jelši (Alnus glutinosa) in vrbah (Salix spp.) pomislimo, da je pametno gledati, kod
stopamo. Škrlatnordeča klasasta socvetja izdajajo tudi do meter visoko navadno krvenko
(Lythrum salicaria), rumena pa navadno pijavčnico (Lysimachia
vulgaris). Nekoliko nižje
rasti sta trpotčasti (Alisma plantago-aquatica) in suličastolistni porečnik
(Alisma lanceolatum).
Prvi, belocvetni, je pogostejši, malo več sreče pa moramo imeti, da najdemo drugega, ki
cveti svetlo rožnato. Redko, pa vendarle se v kalu znajde celo beli lokvanj
(Nymphaea alba),
ki velja v Sloveniji za ranljivo vrsto in najbrž marsikoga zamika, da bi utrgal njegov
privlačen cvet. K sreči pa so zamočvirjena mesta težko prehodna, tako da svojo namero
uresničijo le najbolj trmasti, čeravno za ceno premočenih nog ali morda celo kakšne
prisesane pijavke. Od malo manj barvitih močvirskih rastlin bomo v kalih lahko opazili
precej vrst šašev (Carex spp.) in nič manj ločkov (Juncus spp.), npr. bleščečeplodnega,
žabjega, klobčastega, stisnjenega, navadnega, sivozelenega in nežnega. Tu in tam bomo
odkrili ježke (Sparganium sp.), site (Eleocharis sp.) in trave sladike
(Glyceria spp.).
|
 |
|
Plavajoči dristavec /foto: Brane Vreš/ |
Drobne, nežne, plavajoče ali delno potopljene rastline iz družine vodolečevk (Lemnaceae)
lahko, kot debela, zelena preproga, prekrijejo celotno vodno površino. Druge, večje vodne
rastline, so vkoreninjene v dno kala, nekatere pa prosto plavajo in sprejemajo hranila
kar neposredno iz vode. Če malo natančneje pobrskamo po teh zelenorjavih pramenih, bomo
spoznali dristavce (Potamogeton spp.), račjo zel (Elodea
canadensis), klasasti rmanec (Myriophyllum spicatum), navadni rogolist
(Ceratophyllum demersum) in alge parožnice (Chara spp.). Pod vodno gladino ustvarijo gost preplet iz svojih dolgih stebel in listov,
v katerem najdejo hrano, dom ali pribežališče tudi številne vodne živali,...
NAZAJ
IN ŽIVALSTVO

... med katerimi so ene celo življenje, druge pa le v zgodnjih fazah svojega razvoja vezane na vodno ali močvirsko okolje. V pričujoči zgibanki bomo omenili le nekaj značilnih skupin, na katere naletimo v kalih.
|
 |
|
Povodni škratec
/foto: Matjaž Bedjanič/ |
V sončnih pomladanskih dneh se nad kali začno spreletavati številni kačji pastirji. Samčki bleščečih barv čakajo na samičke,
saj te v vodo odlagajo jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki živijo izključno v vodi. Do poznega poletja najdemo v in ob
kalih več kot 40 vrst kačjih pastirjev, najpogosteje med njimi pa modrega kresničarja
(Ishnura elegans), modrega ploščca (Libellula depressa), zelenomodro devo
(Aeshna cyanea) in progastega kamenjaka (Sympetrum striolatum). Med pomembnejše
vrste štejemo predvsem povodnega škratca (Coenagrion scitulum), saj ga v Sloveniji najdemo skoraj izključno na kalih.
 |
|
Zelena rega
/foto: Tamara Čelhar/ |
|
Med vretenčarji so dvoživke tista skupina, ki je v svojem razvoju vezana tako na kopno kot na vodno okolje.
V vodo odlagajo jajca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se po določenem času preobrazijo v mladostne osebke.
Ti so sposobni življenja na kopnem, ko pa odrastejo in spolno dozorijo, se spet vrnejo k vodi, v kateri so zrasli,
kjer se parijo in odložijo jajca. Tako se življenjski krog zopet ponovi. V kalih najpogosteje najdemo robatega
(Triturus vulgaris meridionalis) in velikega pupka (Triturus
carnifex), zeleno rego (Hyla arborea), navadno krastačo (Bufo
bufo), rosnico (Rana dalmatina) in hribskega urha (Bombina
variegata).
|
 |
|
Belouška /foto: Griša Planinc/ |
Belouška (Natrix natrix), najpogostejša vrsta med plazilci v kalih, najde tu primeren življenjski prostor z obilico hrane. To je povsem
nenevarna vrsta kač, ki se brani le s sikanjem in nikdar ne ugrizne. Kot eden končnih členov prehranjevalne verige ima pomembno
vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja in je kot taka močno dovzetna za razne zastrupitve. Precej redkeje najdemo v kalih tudi
kobranko (Natrix tessellata).
|