[Logo]

[NaslovKali]

[Logo]

[PregaraKrištije]

Foto: Zvona Ciglič
Pokrajinski muzej Koper

“Kali - mreža vodnih biotopov” je mednarodni projekt v katerem sodelujejo 4 nevladne organizacije iz Slovenije in Hrvaške. Večino finančnih sredstev za izvedbo projekta krije Regionalni okoljski center za Srednjo in Vzhodno Evropo (REC) iz sredstev programa “Ljudje v naravi”. 

V južni Sloveniji in jugozahodni Hrvaški (Istra) so kali skoraj edine stoječe vode. Zato so zelo pomembni kot mreža vodnih biotopov (za preživetje različnih živalskih in rastlinskih vrst), in predstavljajo pomembno naravno in kulturno dediščino. Zaradi sprememb v načinu življenja se kali v zadnjih desetletjih izsušujejo. 

[Trebeše]

Foto: Pokrajinski muzej Koper

Za učinkovito zavarovanje kalov je treba najprej narediti popis obstoječih kalov ter predvsem lokalnemu prebivalstvu predstaviti njihov pomen.

Glavni cilji projekta so: inventarizacija obstoječih kalov, izdaja zgibanke in končnega poročila o kalih, organizacija tabora, predavanj in delavnic na temo kalov ter dvigovanje zavesti lokalnega prebivalstva o njihovem pomenu.

[Uvod]   [Baza]   [English version]    [Hrvatska stranica] 

[Fotografije]   [Zloženka]    [Sodelujte]  

Več o projektu:

“Kali - mreža vodnih biotopov”
Območje aktivnosti projekta “Kali - mreža vodnih biotopov”
Cilji projekta “Kali - mreža vodnih biotopov”
Kaj sledi projektu “Kali - mreža vodnih biotopov?
Zakaj sodelovanje?
Partnerske nevladne organizacije


Predstavitev podatkovne baze kalov:

 

Invetarizacija kalov je glavni cilj projekta "Kali - mreža vodnih biotopov". Zbrani podatki se shranjujejo v podatkovno skladišče. To je posebej prirejeno za predstavitev posameznih kalov na internetu. Ogledate si jo lahko s klikom na spodnji gumb. Na zemljevidu, ki ga boste videli na večji - levi strani zaslona so s pikami prikazani kali. Bodite pozorni na bližnje kale, saj se pri manjših povečavah pike le teh prekrivajo. Zemljevid lahko povečujete in pomanjšujete s klikom na gumba "Povečaj" in "Pomanjšaj". Z pritiskom na gumb "Informacije" in klikom na posamezno piko - kal pa se vam bodo na desni strani zaslona izpisali podatki o izbranem kalu. Trenutno je predstavljenih 484 kalov, od teh 191 s fotografijami. Stran je optimizirana za ločljivost 1024 x 768 pik. Zaradi velikosti datotek je potrebno nekaj časa, preden se stran naloži. Pripravljena je z JShape-om 2.18, ki deluje le na brskalnikih IE 4.0+, Netscape 4.06+ in sorodnih. Če nimate primernega brskalnika ali vam iz kakšnega drugega razloga ne uspe videti strani, si lahko pogledate neinteraktivno poenostavljeno predstavitev.

 

[Baza] 

Za vse s starejšimi brskalniki in drugimi težavami:

[Pomožna] 

 

“Kali - mreža vodnih biotopov”

“Kal”, “puč” ali “lokev” so ena izmed mnogih slovenskih, “lokva”, “lago” ali “kalić” pa ena izmed mnogih hrvaških imen za tipično mlako, ki jo je v preteklosti na Krasu, v Beli Krajini, na Slovenski Obali in v Istri naredil človek. Kali so skoraj edine stoječe vode v tej regiji, kjer tvorijo funkcionalno mrežo vodnih biotopov. Njihov obstoj je nujen za preživetje mnogih rastlinskih in živalskih vrst, ki so vezane na življenje v vodnih in močvirskih biotopih.

V Evropi je problematika kalov kot ogroženih vodnih biotopov znana že dalj časa. Na krasu in v flišnih pokrajinah Slovenije in Hrvaške se moramo zaradi splošnega pomanjkanja vodnih virov še toliko bolj zavedati procesa izginjanja kalov. V zadnjih letih se je število kalov zmanjšalo predvsem zaradi uničevanja in izsuševanja. Slednje je posledica sprememb v tradicionalnem načinu življenja, saj kmetje kalov ne uporabljajo več niti za napajanje živine, niti kot vir pitne vode ali kot vir vode za gašenje požarov. Zaradi tega moramo kale “prepoznati” kot pomebne objekte naravne in kulturne dediščine. Dviganje zavesti lokalnega prebivalstva o problematiki je pri tem zelo pomembna.

Za dolgoročno rešitev zgoraj omenjenih problemov ni dovolj le zaščita manjšega števila kalov, temveč stalen nadzor, obnavljanje in upravljanje z biološko mrežo, ki jo ti tvorijo. Prvi korak v tem procesu je inventarizacija obstoječih kalov, ocena stanja v katerem se nahajajo ter popis rastlinstva in živalstva v njih. Dvoživke, kačji pastirji ter vodne in močvirske rastline so dobre indikatorske skupine za ekološko oceno teh ogroženih vodnih biotopov. Za mnoge vrste med njimi so kali edino razpoložljivo bivališče v regiji. 


NAZAJ

Območje raziskave projekta “Kali - mreža vodnih biotopov”


Zemljevid regije; poudarjeno je območje raziskave projekta.


NAZAJ

Cilji projekta “Kali - mreža vodnih biotopov”

inventarizacija čim večjega števila obstoječih kalov (podatkovna baza kalov s
fotografijami in osnovno oceno stanja v katerem se nahajajo);
inventarizacija čim večjega števila obstoječih kalov (podatkovna baza kalov s
fotografijami in osnovno oceno stanja v katerem se nahajajo); (Poglejte!)
dviganje zavesti lokalnega prebivalstva o pomembnosti, pravšnjem upravljanju in
zavarovanju vodnih biotopov kot so kali;
izvajanje okoljskih izobraževalnih programov za različne ciljne skupine na temo kalov;
izobraziti ljudi, ki bi skrbeli za kale v prohodnosti (Čuvaji kalov);
narediti spletno stran s podatkovno bazo za splošno uporabo; (Poglejte!)
uporaba zbranih podatkov o kalih kot vir za nadaljne delo na področju naravovarstva in direktno uporabo rezultatov za lokalno in krajinsko planiranje

NAZAJ

Kaj sledi projektu “Kali - mreža vodnih biotopov?

vzpostavitev sistema za upravljanje s kali v prihodnosti, v katerem bi skupno delovali
lokalni prebivalci (kot “čuvaji kalov”), strokovna javnost in državna uprava;
razširitev podatkovne baze o kalih z natančnimi podatki o dvoživkah, kačjih pastirjih ter
vodnih in močvirskih rastlinah;
analiza zbranih podatkov, planiranje nujnih dolgoročnih aktivnosti (novi predlogi za 
morebitno zavarovanje, potrebe po novih kalih zaradi večjih preprek, kot so avtoceste,
ustrezno upravljanje s kali glede na njihovo pomembnost v mreži, nadaljna vključitev
projekta v življenje lokalnega prebivalstva);
podatkovna baza o kalih bo na voljo za pripravo upravljalskih načrtov na območju;
razširitev raziskav o kalih in njihove problematike v Italijo

NAZAJ

Zakaj sodelovanje?

Kraško pokrajino najdemo v italijanski Furlaniji-Julijski krajini, na slovenskem Krasu in v hrvaški Istri. Celotna regija ima vsaj en skupen problem - pomanjkanje vode - čeprav je prav voda tista, ki je ustvarila to značilno pokrajino, kjer lahko najdemo mnogo ranljivih biotopov. Kali so le eni izmed njih in še ti se izsušujejo. Seveda problemi niso ograjeni z državnimi mejami, zato lahko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško (Italija ne more sodelovati pri REC-ovih projektih) pripelje do boljših rešitev in večjemu uspehu projekta, kot če bi vsaka država delala sama zase. S povečanjem števila pogledov na isti problem je možno zbrati in izmenjati veliko več informacij ter najti boljše in ustreznejše rešitve že omenjene problematike.


NAZAJ

Partnerske nevladne organizacije


Center za kartografijo favne in flore
Antoličičeva 1, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju, Slovenija
tel.: 02 629 51 50; fax: 02 629 51 51
podružnica Ljubljana
Ljubljana, Zemljemerska 10, SI-1000 Ljubljana, Slovenia
tel.: 01 438 24 40; fax: 01 438 24 45
e-mail: info@ckff.si; URL: http://www.ckff.si

[CKFFLogo]
Societas herpetologica slovenica -
Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev

Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
fax: 01 251 88 46
e-mail: shs@pina.soros.si; URL: http://pina.soros.si/~shs/

[SHSLogo]
Hrvatsko herpetološko društvo - "Hyla"
c/o Hrvatski prirodoslovni muzej
Demetrova 1, HR-10000 Zagreb, Hrvaška
tel.: (+385 1) 258 057; fax: (+385 1) 424 998
e-mail: hyla@hpm.hr

[HylaLogo]
Udruga Zelena Istra - Assocciazione Istria Verde
Splitska 2, HR-52100 Pula, Hrvaška
tel.: (+385 52) 575 161
fax: (+385 52) 32 570
e-mail: vesnapetrovic@hotmail.com

[ZelenaIstraLogo]

NAZAJ  VRH

[Uvodna stran] [Podatkovna baza] [CKFF]

 

 

© CKFF

info@ckff.si