[Dvozivke in ceste naslov]

[Sodelujte]   [Zbornik]  [Projekt]  [Aktivnosti]  [CKFF] 


Takoj, ko se v vlažnih pomladnih nočeh temperatura dvigne za nekaj stopinj nad ledišče, se številne dvoživke (žabe, krastače in pupki) odpravijo proti mrestiščem. Večina vrst dvoživk prehodi na svoji poti iz prezimovališč na mrestišča razdaljo do nekaj kilometrov. Pri tem so pogosto prisiljene prečkati poti in ceste, kjer zato prihaja do množičnih povozov živali. Na ta način lahko pride do ogrožanja ali celo uničenja celih populacij dvoživk, ki so ena izmed najbolj ogroženih živalskih skupin.

[Črne tocke]  
Doslej poznane črne točke v Sloveniji
Vir: Direkcija RS za ceste in CKFF

Reševanje problematike dvoživk in cest je zahtevno in izvedljivo le ob sodelovanju ljudi iz različnih sektorjev: Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, občin, nevladnih organizacij in strokovnjakov iz različnih področij delovanja (biologov, načrtovalcev, gradbenikov...). Zato je Center za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Societas herpetologica slovenica Societas herpetologica slovenica - društvom za preučevanje dvoživk in plazilcev, s Prirodoslovnim muzejem Slovenije ter Slovenskimi cestnimi podjetji d.o.o. konec leta 1999 prvič v Sloveniji organiziral posvet »Dvoživke in ceste«, kjer je bila mogoča izmenjava idej in mnenj o problematiki iz različnih zornih kotov.

  [Krastaček]
Navadna krastača (Bufo bufo)
Foto: Tamara Čelhar

Eden nadaljnjih, pomembnejših korakov je bila priprava strokovnih podlag, na osnovi katerih bo mogoče zasnovati in oblikovati dolgoročni celostni program reševanja problematike varstva dvoživk in varstvenih ukrepov na cestah v Republiki Sloveniji. To je bilo tudi glavno vodilo enoletnega projekta "Dvoživke in ceste", ki ga je Center za kartografijo favne in flore leta 2000 izvedel za Ministrstvo za promet in zveze, Direkcijo RS za ceste. Projekt je sestavljen iz dveh delov: ocene stanja črnih točk dvoživk na državnih cestah v RS in pripravo predloga vključitve te problematike v sistem rednega vzdrževanja ter nadzora stanja državnih cest v okviru delovanja Direkcije RS za ceste. Narejen je pregled varstva dvoživk in varstvenih ukrepov, izjemno pomemben del projekta pa je bilo tudi osveščanje javnosti in promocija varstva dvoživk na cestah. Na 6463 km državnih cest je bilo do zaključka projekta zbranih podatkov o 988 črnih točkah (478 km), kjer prihaja do povozov dvoživk.

  [Projekt Dvoživke in promet v regiji Alpe-JAdran]
 

Območje raziskav projekta
 "Dvoživke in promet v regiji Alpe-Jadran"

Danes delo nadaljujemo na mednarodnem slovensko-avstrijskem projektu "Dvoživke in promet v regiji Alpe-Jadran", saj ogrožanje dvoživk zaradi prometa ni problem le na regionalni ravni, temveč v celotnem evropskem prostoru. Menimo, da je prekomejno sodelovanje izrednega pomena za uskladitev metodologij dela ter načrtovanja in uresničevanja varstvenih ukrepov v obmejnem prostoru. V Sloveniji so projektne aktivnosti usmejene v Pomurje in Podravje, v Avstriji pa na Spodnjo Koroško in na območje Celovec-Beljak. Projekt predstavlja prvo leto aktivnosti v okviru večletnega mednarodnega projekta Interreg III A - Phare CBC Avstrija - Slovenija "Varstvo dvoživk v regiji Alpe-Jadran" ("Amphibienshutz im Alpen-Adria-Raum", 2002-2006).

 

[Masaker]

Par navadnih krastač (Bufo bufo)
Foto: Tamara Čelhar

Vzpostavljena podatkovna zbirka o ti. črnih točkah na cestah je rezultat vseh naših dosedanjih aktivnosti. Podatki o povozih na državnih cestah so lahko neposredno uporabni v povezavi z zbirko državnih cest Direkcije RS za ceste kot orodje za pripravo naravovarstvenih ukrepov in vključitev te problematike v načrte vzdrževanja in nadzora stanja državnih cest.
Podatkovno zbirko danes nadgrajujemo. Vaše poznavanje črnih točk - mest na cestah, kjer prihaja do povozov dvoživk, pa bo še bolj pripomoglo k nadgradnji že obstoječih in poznanih podatkov. Obvestite nas! Z ustreznimi ukrepi se lahko več dvoživk izogne tragičnemu koncu, podobnemu kot je doletel samčka in samičko navadne krastače na sliki levo..


[Locilo]

ŽELITE SODELOVATI?

V Centru za kartografijo favne in flore zbiramo podatke o povozih dvoživk v Sloveniji.

Že zabeležene črne točke lahko poiščete na vmesniku BioPortal.

Poznate še kakšno črno točko v bližini vašega doma? 
Ali mogoče veste za kakšen primer drugje v Sloveniji? 



OBVESTITE NAS!
Možnosti imate več. Izberite tisto, ki vam najbolj ustreza!


Izpolnite popisni list
(Datoteka je v pdf formatu. Stiskajte jo in izpolnjen popisni list pošljite na naš naslov.)

[NA VRH]


Izpolnete lahko enostavnejši interaktivni obrazec:
Ime in priimek
Naslov
Datum opazovanja (dan ali vsaj mesec in leto)
Odsek ceste (npr.: cesta Pernica-Lenart, Črni les od hotela Agata do križišča za Lormanje)
Približna dolžina odeska (ocenite dolžino odseka v metrih)
Vrsta (vpišite vrsto, če jo prepoznate, oziroma skupino vrst)
Število opaženih osebkov
Povoženih Živih
Opombe (opišite lokacijo, kjer ste opazili dvoživke, npr.: 200 m V od križišča za... ali pri hiši Dunajska 145 in podobno. Vpišite tudi ostale smiselne pripombe, npr.: bližino mrestišča, vremenske razmere....)

 

Uporabite pa lahko tudi druge oblike komunikacije:


Pokličite nas na telefon 01 544 32 81 vsak delovni dan med 8. in 15. uro,
ali nam pošljite fax na številko 01 544 32 82. 

Lahko nam pišite na elektronski naslov info@ckff.si.

Sprejemamo tudi običajno pošto na naslov:
Center za kartografijo favne in flore
 - podružnica Ljubljana
 Klunova 3, SI-1000 Ljubljana
s pripisom “Dvoživke in ceste”) 

Vsaka vaša informacija je dobrodošla.


[NAZAJ]
[O projektu]  [Domov]  [Kali]  [Izdelki]  [BioPortal]  [CKFF]