O projektu
 Partnerji
 Kaj je Interreg?
 Dvoživke
 Opis problematike
 Načrtovane aktivnosti
 Netopirji
 Opis problematike
 Načrtovane aktivnosti
 Rezultati
 Aktivnosti
 Vzemi
 Kako pomagam?
 Arhiv novic

© CKFF, 2005-2014

Rezultati - Pregled selitvenih poti in mrestišč dvoživk v dolini reke Radovne v letu 2007

David Stanković, Katja Poboljšaj

Dolina reke Radovne je znana po prehajanju velikega števila dvoživk na regionalni cesti RT-907-1101 Krnica-Mojstrana v času sezonskih selitev, a do sedaj je bilo znanih le nekaj mrestišč. Zato smo se odločili v letu 2007 podrobneje spremljati spomladanske selitve ter pregledati potencialna mrestišča dvoživk v dolini. Poudarek je bil predvsem na vrstah, ki se prve prebudijo iz zimskega mirovanja in se v kratkem časovnem obdobju množično odpravijo na mrestišča (angl. "explosive breeders"). V dolini Radovne sta to predvsem sekulja (Rana temporaria) in navadna krastača (Bufo bufo). S terenskimi opazovanji smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri cesta in promet na njej ogrožata dvoživke.

Foto: David Stanković

Dolina reke Radovne leži v robnem območju Triglavskega narodnega parka, globoko vrezana v severovzhodni del apnenčastih Julijskih Alp. Začne se na izteku dveh dolin, Krme in Kota, iz katerih sta se v geološki preteklosti v Radovno stekala potoka. Razprostira se od severozahoda proti jugovzhodu do vasi Krnica med prostranima visokima kraškima planotama Pokljuko in Mežaklo. Dolinsko dno je zelo ozko. Ponekod so na apnenčastih ledeniških nanosih nastali grbinasti travniki, ki jih v zadnjih desetletjih zaradi mehanske obdelave vse pogosteje izravnavajo. Strma pobočja nad dolino poraščajo mešani gozdovi. Reka, ki je poimenovala dolino in zaselke, izvira v Zgornji Radovni kmalu pod Gogalovo domačijo. Večinoma jo napajajo pod površjem tekoče vode iz Triglavskega pogorja med Kotom in Krmo. V zadnji poledenitvi je reki Radovni, ki je nekoč mimo Bleda tekla v Savo, Bohinjski ledenik zagradil pot. V dolini je takrat obstajalo večje jezero, na katero danes spominjajo usedline krede v Srednji Radovni. Radovna v Krnici z ostrim kolenom spremeni smer in zavije proti severovzhodu, nato pa reko vklene 1600 metrov dolgi Vintgar s strmimi prepadnimi stenami. Sotesko zaključi 13-meterski slap Šum, ki je eden redkih rečnih slapov pri nas.

Dvoživke so v svojem letnem življenjskem ciklu vezane tako na vodna bivališča, kjer se parijo in/ali odlagajo jajčeca ali mreste, kot na kopenska bivališča, to so poletna bivališča in prezimovališča. Ta bivališča predstavljajo enakovredne dele njihovega življenjskega prostora in med njimi se živali selijo po bolj ali manj ustaljenih selitvenih poteh. Pomladne selitve odraslih živali iz prezimovališč na mrestišča so najbolj opazne. Selitve v poletna bivališča so veliko manj očitne, saj se pogosto križajo s selitvami na mrestišča, poleg tega pa so tudi manj množične. Ceste mnogokrat te selitvene poti sekajo in na teh mestih lahko prihaja do množičnih pomorov živali ob selitvah (t.i. črne točke).

Povožen samec navadne sekulje (levo) in ampleksus navadnih krastač (desno).
Foto: David Stanković

Terensko delo je potekalo med 7.3.2007 in 25.4.2007 in je obsegalo izvedbo 30 nočnih cestnih transektov ter osem dnevnih terenskih dni. Pregledi so se izvajali bolj ali manj vsakodnevno, predvsem pa v vremensko ugodnih večerih (dovolj toplo, ob dežju). Spremljanje selitev dvoživk preko regionalne ceste je potekalo v večernem in nočnem času, preko dne pa smo popisovali in pregledovali potencialna mrestišča dvoživk v dolini. Po ocenah Direkcije RS za ceste je promet na regionalni cesti v letu 2005 v povprečju znašal 88 motornih vozil na dan.

Prehajanje dvoživk čez cesto smo ugotavljali z metodo cestnih transektov na 11.500 m dolgem cestnem odseku, od začetka ceste v vasi Krnica do odcepa za dolino Krme. V raziskavo smo vključili tudi nekaj več kot 900 m dolgo lokalno cesto, ki vodi k umetnem jezeru Kreda in je namenjena dostopu lastnikov do zemljišč. Obe cesti smo razdelili na 100 oz. 500 m dolge pododseke. Nato smo v večernih urah, ko so dvoživke najbolj aktivne, po standardni metodi med vožnjo z avtomobilom pri hitrosti 20 km/uro pregledovali cesti. Vsaki opaženi živali (živi ali povoženi) smo določili vrsto in spol ter odsek ceste, kjer smo jo opazili. Ko je bilo na cesti opaženo večje število živali, smo daljše odseke pregledovali tudi peš. Na ta način je mogoče relativno enostavno opredeliti, na katerih odsekih cest prihaja do zgostitve prehajanj dvoživk.

Foto: David Stanković

V sklopu raziskave smo v osmih dneh pregledali in popisali tudi potencialna mrestišča v dolini: bregove Radovne, vse potoke, studence, mrtvice, rokave, mlake, jezero Kreda in ostale vode, ki smo jih v dolini našli. Vse najdene dvoživke in njihova jajca oz. mreste smo prešteli, določili vrsto, spol in razvojni stadij (ličinke, juvenilni, subadultni, odrasli), kjer pa to ni bilo možno pa smo zgolj ocenili njihovo številčnost.

V 30 nočnih transektih smo na obeh cestah prešteli 4301 osebek sedmih različnih vrst. V povprečju smo zabeležli le 7,8 % povoženih dvoživk. Največji delež povoženih osebkov je bil opažen 8.4. in sicer 28,8%. Najpogosteje smo videli navadno krastačo (Bufo bufo), sledijo pa sekulja (Rana temporaria), planinski pupek (Mesotriton alpestris), navadni pupek (Lissotriton vulgaris), navadni močerad (Salamandra salamandra), hribski urh (Bombina variegata) in veliki pupek (Triturus carnifex).

Najbolj pogosti vrsti: navadna krastača (levo) in sekulja (desno)
Foto: David Stanković

Navadni močerad Hribski urh Velik pupek
Foto: David Stanković

V dolini smo po oglašanju zabeležili še prisotnost zelene rege (Hyla arborea) in zelene žabe (Pelophylax sp.), ki pa ju na cestnih transektih nismo opazili. Za regionalno cesto v dolini reke Radovne je iz leta 2005 znan tudi podatek o opažanju planinskega močerada (Salamandra atra), ki pa ga v naši raziskavi zaradi zgodnje sezone nismo videli.

Pri spremljanju selitev dvoživk smo opazili dva selitvena vala. Prvi večji porast števila osebkov smo opazili 18.3., kateremu je do 30.3. sledilo obdobje mirovanja, kar sovpada z močnejšo ohladitvijo in snežnimi padavinami, ki so takrat nastopile. Drugi val selitev je sovpadel s ponovno otoplitvijo in je potekal med 30.3. in 15.4., z vrhom 3.4.2007, ko smo na transektu prešteli kar 522 osebkov, od tega 482 živih in 40 povoženih. V obdobju med 30.3. in 15.4. sta bila le dva dneva, in sicer 5. in 6.4., ko nismo prešteli nobenega osebka oz. je teh bilo zelo malo. Ta padec sovpada s kratkotrajno ohladitvijo v tistih dneh. Število osebkov na cesti je spet naraslo 18.4., najverjetneje na račun osebkov, ki so se že selili iz mrestišč v poletna bivališča, saj po 16.4. na cesti nismo več našli krastač v paritvenem objemu, niti krastačjih samic, ki se še niso zmrestile.

Proti koncu selitvenega obdobja smo redkeje našli samce sekulj z izraženimi odebelitvami na palcih sprednjih okončin - znak, da so na višku razmnoževalnega obdobja in torej še pred mrestitvijo.

Foto: Melita Vamberger

Med nočnimi tereni smo zabeležili daleč največ navadnih krastač, ki zaradi svoje številčnosti tudi določajo dinamiko pomladanskih selitev dvoživk v dolini, sledijo sekulje, katerih je bilo več kot devetkrat manj, nekaj pupkov ter po dva hribska urha in tri navadne močerade.

Dinamika selitev pri sekuljah v času našega opazovanja ni bila tako izrazita kot pri krastačah, vendar tudi tu lahko opazimo, da se je selitev med ohladitvijo ustavila. Predvidevamo, da smo glavnino selitev teh žab najverjetneje zamudili, saj smo že 15.3.2007 v mokrišču vzhodno od jezera Kreda ocenili število opaženih mrestov na več kot 700.

Rezultati opazovanj vseh treh vrst pupkov ne odražajo prave dinamike selitev, saj so to vrste, ki začnejo s selitvijo kasneje v sezoni, saj potrebujejo višje temperature. Selitvene razdalje v primerjavi s krastačo in sekuljo so krajše, zato pa je celotna sezona selitev razpotegnjena v daljše časovno obdobje. Glede na majhno število opaženih osebkov tako sklepamo, da je glavna selitvena sezona pupkov sledila v mesecu maju.

Najbolj pogosta repata dvoživka, planinski pupek (Messotirton alpestris).

Foto: David Stanković

Pri obdelavi podatkov po pododsekih smo ugotovili, da je največja gostota prehodov v okolici jezera Kreda. Na regionalni cesti Krnica-Mojstrana smo največ prehodov dvoživk prešteli na odseku 7800-7900 m in na odseku 7500-7600 m. Oba odseka sta v neposredni bližini jezera.

Na lokalni cesti do jezera pa je gostota osebkov povsod visoka in precej enakomerno razporejena.

Ugotavljali smo tudi, kako so se posamezne vrste prostorsko pojavljale na cestnem odseku. Krastače so se na cesti najbolj množično pojavljale v neposredni bližini jezera Kreda.

  Vsaj eno krastačo smo našli v 60 stometrskih pododsekih od skupno 117 pododsekov. Prvi odsek, kjer smo našli vsaj dve krastači je 4700-4800 m in zadnji 9900-10000 m.

Foto: Melita Vamberger

V naši raziskavi smo ugotovili, da so selitvene poti sekulj nekoliko drugačne od krastačjih. Večina opaženih osebkov na cesti je sicer bila omejena na območje okoli jezera, a opazna je relativno visoka gostota prehodov v prvem 500-metrskem pododseku. Ta se nahaja v vasi Krnica, kjer je cesta bolj prometna, zato smo tu tudi kumulativno prešteli več povoženih kot živih sekulj in sicer le dve živi in osem povoženih.

Rezultati popisa mrestišč se skladajo z rezultati popisa selitev. Glavno mrestišče sekulj in krastač v dolini Radovne je jezero Kreda s pripadajočim mokriščem. V samem jezeru smo ocenili število mrestov sekulje na več kot 500 in v mokrišču vzhodno od jezera na več kot 700. Mrestišča drugod po dolini smo našli še na 62 lokalitetah, kjer smo skupaj prešteli 250 mrestov. Naravna mrestišča sekulje so tolmuni pritokov Radovne in njeni rokavi ter večje luže.

Foto: Marta Jakopič Foto: David Stanković Foto: David Stanković
Mrestišča sekulj v dolini Radovne in paritven objem samčkov sekulj in krastač.

Krastačje mreste smo našli le v jezeru, kjer smo njihovo številčnost ocenili na več kot 300, in na prodišču reke Radovne v bližini jezera. Reka Radovna s prodišči verjetno predstavlja naravna mrestišča krastače v dolini, saj lahko svoje vrvičaste mreste varno napletejo na vejevje in korenine ob bregu, tako da jih tudi hitro tekoča voda ne odnese. Z nastankom jezera so tu sicer nastali boljši pogoji za uspešno razmnoževanje, toda reka je še vedno pomembno mrestišče ter selitveni koridor. Z razporeditvijo mrestišč po dolini sovpada tudi razporeditev selitvenih poti, saj smo največjo gostoto osebkov zabeležili ravno na pododsekih blizu jezera.

Foto: David Stanković Foto: Marta Jakopič Foto: Marta Jakopič
Mrestišča in paritven objem navadnih krastač.

Iz zbranih rezultatov ocenjujemo, da promet po cesti v dolini reke Radovne tamkajšnjih populacij dvoživk med spomladanskimi selitvami trenutno ne ogroža. Ker promet ni gost, lahko populacije smrtnost na cesti še nadomeščajo z uspešnim razmnoževanjem na mrestiščih. Celotna dolina je primer območja, kjer so kopenski in vodni habitati dvoživk dobro ohranjeni in medsebojno povezani.

Izkazalo se je, da je bilo v jezeru Kreda in pripadajočem mokrišču opaženih največje število mrestov sekulje in navadne krastače v dolini. Tam je bila zabeležena tudi prisotnost navadnega in planinskega pupka ter zelene rege (nočno oglašanje v neposredni bližini jezera). Vse to kaže na velik pomen tega območja za populacije dvoživk celotne doline.

Rezultati raziskav v okviru celotnega projekta so tudi pokazali, da je dolina Radovne eno od pomembnih območij za dvoživke v Triglavskem narodnem parku. Pomembnost ne temelji samo naprisotnosti velikega števila vrst, temveč tudi na številčnosti populacij.

Pričakujemo, da se bo turistični obisk doline verjetno povečal, kar bo lahko imelo za posledico tudi asfaltiranje regionalne ceste na odsekih, kjer je sedaj makadam in porast motornega prometa. Razvoj lahko vodi tudi v gradnjo novih naselij ali širitev obstoječih ter intenzivnejšo kmetijsko rabo. Vse navedeno vpliva potencialno negativno na kvaliteto in obseg habitatov dvoživk, zato bo potrebno razvoj v dolini načrtovati zelo previdno, s posebnim poudarkom na ohranjanju narave, kar je tudi osnovno poslanstvo Triglavskega narodnega parka.

VIRI

Čelhar, T., A. Lešnik & B. Skaberne, 1998. Biometrične in populacijske značilnosti, migracije in prezimovanje sekulje (Rana temporaria Linnaeus,1758) (Amphibia: Ranidae) v Vranji jami ob Cerkniškem jezeru. Diplomska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 194 str.

Münch, D. (Hrsg.), 1992. StraƷensperrungen, Neue Wege im Amphibienschutz: Tagungbericht zum gleichnamigen Seminar des Naturschutzzentrums NRW bei dem Landesanstalt für Ökologie, Landschaftsentwicklung und Fortsplanung (LÖLF) in Nordrhein-Westfalen. Beiträge zur Erforschung der Dortmunder Herpetofauna: Band 18. Dortmunder Vertrieb für Bau- und Planungslieteratur, Dortmund. 215 str.

Nöllert, A. & C. Nöllert, 1992. Die Amphibien Europas: Bestimmung, Gefährdung, Schutz. Franckh-Kosmos, Stuttgart. 382 str.

Raba kmetijskih zemljišč (november 2002). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Veenvliet, P., & J. Kus Veenvliet, 2003. Dvoživke Slovenije: priročnik za določanje. Zavod Symbiosis, Grahovo. 74 str.

Verkehrsministerium Baden-Würtemberg (Hrsg.), 1994. Amphibienschutz: Leiftaden für SchutzmaƷnahmen an StraƷen. Schriftenreihe der StraƷenbauverwaltung: Heft 4. Baden-Würtenberg, Verkehrsministerium, Stutgart. 59 str.

Smolej, M. (ured.), 2005. Pocarjeva domačija v dolini Radovne, zgibanka. Triglavski narodni park. 2005

Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije.

Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.


Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko