|
|
|
Foto: Marta Jakopič
Opis
Veliki pupek je z 0 do 8 cm največja vrsta pupkov v Evropi. Največji osebki dosegajo celo 25 cm. Ima bočno sploščen rep in neizrazite, komaj vidne zaušesne žleze na zatilju. Trebuh je rumeno oranžen z značilnim vzorcem nepravilno oblikovanih pik. Edini med pupki ima temno grlo, ki je posuto s številnimi drobnimi belimi pikami. Značilna spolna dvoličnost se v obdobju parjenja kaže predvsem v hrbtnem delu telesa. Takrat imajo samci značilen kožnat, visok in izrazito nazobčan hrbtni greben. Od repa, ki ima v tem času srebrno belo progo, ga loči izrazita zareza. Samice in mladi osebki nimajo hrbtnega grebena, pogosto pa imajo vzdolž hrbta neprekinjeno rumeno črto.
Razširjenost
Povsod v Sloveniji, vendar je razmeroma redek.
Življenjski prostor
Raznolike občasne in stalne, stoječe ali počasi tekoče vode, brez rib. Za prisotnost velikega pupka je pomembno zadostno število primernih vodnih habitatov in ustrezen kopenski habitat - travišča, grmišča in mejice z veliko skrivališči.
Foto: Maja Cipot |
Foto: Marijan Govedič |
| Mrestišča velikega pupka so ponavadi mlake brez rib (levo). Večje ličinke velikega pupka imajo repno plavut, ki je na koncu stanjšana, in izrazito dolge prste na zadnjih nogah. Na telesu in repu imajo izrazite črne pike, za okroglo in razmeroma sploščeno glavo pa tri pare grmičasto razvejanih škrg (desno). |
Biologija
Veliki pupki prezimujejo na kopnem. Na mrestišča prihajajo konec februarja ali v začetku marca in v vodi ostanejo večinoma do junija. Predvsem v stalnejših vodah lahko posamezne osebke najdemo tudi preko celega leta. Tekom sezone, predvsem pa med paritvenim obdobjem, se lahko selijo med bližnjimi mlakami. Vodo končno zapustijo, ko se jeseni napotijo proti prezimovališčem, tudi do kilometer daleč. Odrasli so aktivni pretežno ponoči, v vodi pa se pogosteje kot ostale vrste pupkov zadržujejo na dnu mlake in na površino hodijo le po zrak. V obdobju parjenja si samec prisvoji začasen teritorij, kjer se postavlja pred drugimi samci in pred samico. Samica po oploditvi odloži okoli 200 jajčec in vsakega posebej pazljivo ovije v list plavajoče ali potopljene vodne rastline. Ličinke se izležejo konec aprila, aktivno plavajo v vodi in so zato lahek plen plenilcev, predvsem rib. Do preobrazbe pride konec poletja ali v začetku jeseni, pri velikosti približno 7 cm. Spolno nezreli osebki se lahko vračajo v vodo vsako leto, dokler ne dosežejo spolne zrelosti, navadno pri 2 do letih starosti. Mladi osebki, ki se bodo prvič parili naslednjo pomlad, se v vodo včasih priselijo že jeseni.
Zanimivost
Srebrno bela proga na repu samca ima pomembno signalno vlogo pri par jenju, ki poteka v temi. Samica se mora med paritvenim plesom dotakniti samčevega repa. Šele potem samec odloži skupek semenčic, ki ga samica pobere v kloako, kjer pride do oploditve.
Foto: Marta Jakopič |
Foto: Franc Rebeušek |
| Samica (levo) velikega pupka v obdobju parjenja. Rumeno oranžen trebuh z značilnim vzorcem nepravilno oblikovanih pik (desno), ki se bolj ali manj zlivajo ena v drugo, je "prstni odtis" posameznega osebka. |
|
|
| Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije. |
| Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. |
Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
|
|
