Dvoživke Slovenije - Planinski močerad (Salamandra atra)

Foto: Jean Ichter

Opis

Planinski močerad je po obliki telesa podoben navadnemu močeradu, vendar je manjši in vitkejši, njegovo telo pa je enobarvno bleščeče črno, brez rumenih lis. Dolžina telesa skupaj z repom znaša od 9 do 14 cm. Za razliko od pupkov, je rep planinskega močerada v prerezu okrogel. Glava je jasno ločena od telesa, za velikimi očmi pa ima dve izraziti veliki zaušesni žlezi, vzdolž bokov na obeh straneh telesa pa še po en niz strupnih žlez. Po sredini hrbta vse do repa potekata dva, vzdolž bokov na obeh straneh telesa pa še po en niz strupnih žlez. Rebra tvorijo izrazite prečne gube (rebrne loke), ki planinskemu močeradu dajejo značilen videz. Samec in samica sta si zelo podobna, razlikujemo ju lahko le po izrazito odebeljeni kloaki samcev med parjenjem.

Razširjenost

Osrednji del razširjenosti planinskega močerada v Sloveniji je v Julijskih Alpah, Karavankah in na Snežniku, med 600 in 2250 metri nadmorske višine.

Življenjski prostor

Hladnejši predeli z dovolj vlage v zraku. Na nižjih nadmorskih višinah ga najdemo v mešanih gozdovih, nad gozdno mejo pa v bolj odprtih predelih, kot so alpinska in subalpinska travišča, kamniti pašniki ipd., kjer mu skalovje, podrta debla in trhel les nudijo dovolj skrivališč.

Foto: Marta Jakopič
Foto: Maja Sopotnik

Planinski močerad večji del dneva preživi v skalnih razpokah in špranjah med skalovjem, kamenjem in odmrlim lesom (levo). Iz skrivališč se ponavadi prikaže ponoči in po dežju, ko lahko v poletnih mesecih na manjših območjih opazimo tudi več deset osebkov. Kljub temu, da so ceste na območjih kjer živi večinoma makadamske, je tudi planinski močerad pogosto žrtev prometa (desno).

Biologija

Aktiven je od konca aprila do začetka oktobra. Večino časa preživi v skrivališčih v skalnih razpokah, špranjah in luknjah, pod trhlim lesom ipd. Zapusti jih le zgodaj zjutraj, ko je zračna vlaga najvišja ali ponoči, pa tudi po dežju - takrat lahko veliko število osebkov vidimo tudi podnevi. Izogiba se visokim temperaturam in vetru. Planinski močerad je popolnoma kopenska vrsta, vode pa ne potrebuje niti za razmnoževanje, saj je živoroden. Osebki spolno dozorijo med tretjim in četrtim letom starosti. Parjenje poteka na kopnem od maja do junija. Jajca in ličinke se nato razvijajo v telesu samice in šele po dveh, v višjih legah celo po štirih, letih se iz začetnih 60 jajc izležeta ponavadi le dva popolnoma preobražena mladiča. Ta nimata več škrg, dihata s pljuči in sta takoj sposobna življenja na kopnem. Planinski močerad lahko doživi starost do 15 let.

Zanimivost

Planinski močerad se je na življenje na višjih nadmorskih legah in suhi kraški svet zelo dobro prilagodil. Ker je popolnoma črne barve, se v hladnem gorskem svetu na soncu hitro ogreje. Razvojno je popolnoma neodvisen od vode, saj samica odlaga že popolnoma preobražene mladiče, ki so podobni odraslim osebkom in so sposobni življenja na kopnem. Ta pojav imenujemo živorodnost oz. ovoviviparija.

Foto: Maja Sopotnik
Foto: Aleksandra Lešnik

Mlad osebek planinskega močerada je ob izleganju velik od 4 do 6 cm (levo). Osebki planinskega močerada v obrambni drži (desno) z opozorilnim gibanjem izpostavljajo glavo in pri tem izločajo belkast strupen izloček iz zaušesnih žlez.

Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije.

Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.

Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko