|
|
|
Foto: Ali Šalamun
Opis
Rosnica je srednje velika, vitka žaba iz rodu rjavih žab, za katere je značilna rjava zaočesna maska. Hrbtna stran je ponavadi enotno rjave, rdečkasto rjave ali rumeno sive barve. Trebušna stran, tudi grlo, je pri samcih bela, pri samicah pa bledo rumena, brez pik ali lis. Glava z dolgim in priostrenim gobcem je videti koničasta. Bobnič je okrogel in velik skoraj kot oko. Zenica je eliptična in vodo ravna. Zadnje okončine so zelo dolge, z njimi lahko skoči več kot 75 cm v višino in do 2 m v daljino. Petna grbica je velika. Samci in samice se razlikujejo, vendar manj izrazito kot pri drugih rjavih žabah. Samci so nekoliko manjši (4,5-6,5 cm) od samic (5,5- 8 cm) in imajo črne oprijemalne blazinice na prvem prstu sprednjih okončin. Samci nimajo zvočnih mehurjev in se oglašajo pod vodo, zato jih težje slišimo.
Razširjenost
Razširjena je po vsej Sloveniji, do 1000 m nadmorske višine.
Življenjski prostor
Je toploljubna vrsta, ki se na kopnem zadržuje v svetlih in suhih listnatih gozdovih, na gozdnih robovih in jasah. Tam tudi prezimuje. Mrestišča rosnice so manjše stoječe ali počasi tekoče vode, ki so lahko od kopenskih bivališč oddaljene tudi več kilometrov.
Foto: Matej Hočevar |
Foto: Marijan Govedič |
| Samec in samica rosnice v paritvenem objemu (levo) - v obdobju parjenja je značilna temnejša obarvanost hrbtne strani, razlike med samci in samicami so manj izrazite kot pri drugih rjavih žabah. Različno stari mresti rosnice (desno). |
Biologija
Rosnica je pretežno kopenska vrsta, ki je aktivna večinoma podnevi. Obdobje parjenja traja od februarja do aprila. Samci se v vodi zadržujejo dalj časa in z oglašanjem privabljajo samice na mrestišča, parijo pa se lahko večkrat. Samice so v vodi le kratek čas, dokler ne odložijo mresta. Po obdobju parjenja se odrasli osebki umaknejo na mokrotne travnike in gozdne robove, kjer se zadržujejo in prehranjujejo večji del leta. Rosnice spolno dozorijo med drugim in tretjim letom starosti in dosežejo starost do 10 let.
Zanimivost
Rosnice odlagajo mreste praviloma posamič, tako da jih pritrdijo na pokončne bilke ali veje potopljenih rastlin. Mresti sčasoma izgubijo kroglasto obliko in se razlezejo po vodni gladini.
Foto: Maja Cipot |
| Nadomestni biotop v Peskovcih je drugo največje mrestišče rosnice na Goričkem. |
|
|
| Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije. |
| Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. |
Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
|
|
