|
|
|
Foto: Maja Cipot
Opis
Plavček je čokata žaba iz rodu rjavih žab, za katere je značilna rjava zaočesna maska. Velikost telesa je od 4 do 6 cm, izjemoma 8 cm, samci pa so ponavadi manjši od samic. Hrbtna stran je rjava, včasih rjavo rumena ali rjavo siva, vedno brez zelenih odtenkov. Trebušna stran in grlo sta enakomerno svetla, grlo je včasih vzorčasto. Samice imajo pogosto rumene boke z velikimi temnimi lisami. Gobec je kratek in oster, zato je glava videti koničasta. Bobnič je okrogel, ponavadi manjši od očesa. Zenica je eliptična in vodoravna. Okončine so relativno kratke. Petna grbica je polkrožne oblike in je na otip trda. V obdobju parjenja so samci obarvani modro, imajo močnejše sprednje okončine, s črno oprijemalno blazinico na prvem prstu, in podkožne nabrekline, ki nastanejo zaradi zastajanja limfne tekočine.
Razširjenost
Nižinska vrsta, ki jo v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji najdemo do nadmorske višine 260 m.
Življenjski prostor
Nižinski močvirni travniki in poplavni gozdovi ob velikih rekah, z gosto mrežo različnih začasnih ali stalnih stoječih voda brez rib, npr. močvirij, mrtvic in mlak, kjer se v plitvi vodi razmnožujejo in odlagajo mreste. Izogibajo se intenzivno obdelanim kmetijskim površinam.
Foto: Marta Jakopič |
Foto: Marta Jakopič |
| Na mrestiščih se spomladi hkrati zbere tudi več kot 100 odraslih osebkov, prvi na mrestišče množično prispejo modro obarvani samci (desno). Plavčke lahko marca ali aprila pri odlaganju mrestov opazujemo tudi podnevi, sicer pa se v kopenskih habitatih zadržujejo posamič in so zaradi neizrazitih barv težko opazni. |
Biologija
Odrasli osebki, ki spolno dozorijo v tretjem letu starosti, se v vodi zadržujejo le kratek čas med obdobjem razmnoževanja, od marca do aprila, ko so aktivni noč in dan. Takrat se samci s pomočjo para notranjih zvočnih mehurjev oglašajo in na mrestišče privabljajo samice. Mreste odlaga več samic hkrati, zato jih, podobno kot pri sekulji, najdemo strnjene v večje blazine, v katerih posameznih mrestov ne moremo ločiti. Sveži mresti so prozorni in čvrsti. Takoj po razmnoževanju se odrasli osebki preselijo na poletna bivališča, tudi do kilometer daleč, kjer se prehranjujejo z različnimi kopen skimi nevretenčarji. Večina plavčkov prezimuje na kopnem. Živijo lahko do 0 let.
Zanimivost
Plavček je dobil ime po barvi, v katero se samci odenejo za nekaj dni v času parjenja. Žaba plavček pa ni edina vrsta s tem imenom pri nas: plavček je tudi vrsta sinice (Parus caeruleus), plavajoči plavček pa vrsta plavajoče praproti (Salvinia natans).
Foto: Maja Cipot |
Foto: Marta Jakopič |
| Samica (levo) in samec (desno) imata na sredini hrbta pogosto svetlejšo progo. |
|
|
| Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije. |
| Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. |
Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
|
|
