Dvoživke Slovenije - Planinski pupek (Mesotriton alpestris)

Foto: Marta Jakopič
Foto: Marta Jakopič

Izrazita svatovska obarvanost samca (levo) in samice (desno) planinskega pupka.

Opis

Odrasli planinski pupki so veliki od 6,5 do cm, samice so ponavadi nekoliko večje. Rep je bočno sploščen, zaušesne žleze na zatilju so neizrazite in slabo vidne. Značilen je enobarven rumeno oranžen ali celo živo oranžno rdeč trebuh brez pik. Grlo je enako obarvano kot trebuh, pri nekaterih osebkih je lahko posuto s posamičnimi drobnimi črnimi pikami. Hrbtna stran telesa je temno siva, črnikasta ali modrikasta. Samci imajo vzdolž bokov, od lic do kloake in repa, svetlejšo belkasto progo z značilnimi temnimi pikami, ki jo v času svatovanja od oranžnega trebuha med sprednjimi in zadnjimi nogami ločuje svetlo moder pas. V času svatovanja imajo samci tudi odebeljeno kloako in značilen nizek rumeno bel greben s črnimi pikami, ki tvorijo cikcakast vzorec. Samice so obarvane bolj preprosto in manj izrazito kot samci. Tudi zanje so značilne črno pikčaste in modrikaste proge vzdolž telesa, ki pa niso nikoli tako izrazite kot pri samcih. Tudi lica samic so manj pikčasta, imajo pa vzdolž spodnjega dela repa izrazito rumeno črto. Koža je na otip rahlo zrnata. Mladi osebki so manj izrazito obarvani kot odrasli, osnovna obarvanost pa je enaka kot pri samicah.

Razširjenost

V Sloveniji je splošno razširjen, ni ga le v Slovenski Istri in v ravnicah rek Mure, Drave in Save.

Življenjski prostor

Planinski pupek lahko med vsemi pupki živi najvišje (do 2000 nad morjem), vendar je razširjen in pogost tudi v nižjih legah. Pojavlja se v raznolikih vodah - mlakah, jezerih in jarkih, redkeje v počasnih potokih - ki so lahko globoke ali plitve, pogosto pa so hladne, senčne in z malo rastlinja.

Foto: Aleksandra Lešnik
Foto: Aleksandra Lešnik
Foto: Monika Podgorelec

Tipični vodni habitati planinskega pupka so pogosto manjše, hladnejše, senčne vode, z malo vodnega rastlinja.

Biologija

Prezimuje na kopnem. V nižjih predelih se odrasli osebki selijo na mrestišča že februarja in ostanejo v vodi vse do jeseni. Ponavadi se zadržujejo pri dnu in so v glavnem aktivni zjutraj in zvečer. Spolno dozorijo v tretjem letu starosti. Po parjenju samica v nekaj tednih odloži okoli 50 jajc in vsakega posebej zavije v list vodne rastline, ali pa jih preprosto odloži na dno vode. Pred preobrazbo so ličinke velike 6 cm, nekatere celo do 8 cm. Ker so planinske mlake lahko prekrite z ledom večji del leta, imajo planinski pupki v njih mnogo krajšo paritveno sezono. V takih okoljih se pupki preselijo v vodo šele junija in jo zapustijo septembra. Ličinke, ki se izležejo pozno v sezoni, lahko v vodi celo prezimijo in se šele naslednjo pomlad preobrazijo.

Zanimivost

Preobrazba pri nekaterih planinskih pupkih ne poteče do konca - o sebki sicer spolno dozorijo in se normalno razmnožujejo, vendar ohranijo nekatere značilnosti ličink (npr. škrge). Ta pojav imenujemo neotenija, pri planinskem pupku pa je pogost tako pri samcih kot pri samicah.

Foto: Aleksandra Lešnik
Foto: Franc Rebeušek

Samica v obdobju parjenja (levo) in ličinka planinskega pupka (desno).

Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije.

Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.

Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko