|
|
|
Foto: Aleksandra Lešnik
Opis
Zelena rega je majhna, od do 5 cm dolga svetlo zelena žaba. Ima majhno glavo z velikimi izbuljenimi očmi, vodoravne ovalne zenice, in majhen okrogel bobnič. Od nosnic preko oči in bobniča vzdolž bokov se razteza ozka temno rjava proga. Koža je značilno gladka in svetleča, barvo lahko prilagaja barvi okolice. Tako je nemalokrat, predvsem takoj po hibernaciji, lahko celo rjavo-sive barve. Trebuh je belkast, ravno tako grlo pri samicah. Grlo samcev je rumeno bro naste barve, kar je edini znak po katerem jih lahko zanesljivo ločimo od samic. Rega je odlična plezalka, spretno in varno plezanje ji omogočajo tanke in vitke noge ter okrogle oprijemalne blazinice na konicah prstov.
Razširjenost
V Slovenji je splošno razširjena do 800 m nadmorske višine.
Življenjski prostor
Odrasli osebki se večji del leta zadržujejo na gozdnih obronkih, mejicah in travnikih z višjo vegetacijo. Mrestišča so osončene manjše mlake z veliko vodnega rastlinja in brez rib.
Foto: Maja Cipot |
Foto: Aleksandra Lešnik |
| Zeleno rego v gosti vegetaciji (levo), v kateri se zadržuje čez dan, težko opazimo. Več možnosti za opazovanje imamo v toplih poletnih večerih, ko se oglašanje samcev (desno) lahko sliši kilometre daleč. |
Biologija
Večinoma je aktivna podnevi, le oglašanje in parjenje potekata po sončnem zahodu. Pogosto se zadržujejo v grmovju in krošnjah dreves, kjer samci lahko splezajo celo nekaj metrov visoko in dobro skriti prežijo na žuželke. Zelene rege spolno dozorijo med prvim in drugim letom starosti. V obdobju parjenja, ki traja od aprila do junija, samci na mrestiščih privabljajo samice z glasnim regljanjem ke-ke-ke-ke-ke. Samci se v tem času na mrestišču ponavadi zadržujejo dalj časa ali obiščejo celo več mrestišč. Samica se v vodi zadržuje le v času parjenja in odlaganja mresta, ki ga pritrdi na bilke vodnih rastlin. Zelene rege ponavadi prezimujejo na kopnem, od mrestišč pa se ne selijo več kot 00 metrov daleč.
Zanimivost
Čeprav so rege naše najmanjše žabe, so najglasnejše, zbor samcev je včasih slišati tudi kilometre daleč. Samci pri oglašanju močno napihujejo zvočni mehur - ta je zato v ohlapnem stanju razvlečen v številne prečne gube, ki grlu dajejo temnejšo obarvanost, po kateri jih ločimo od samic.
Foto: Aleksandra Lešnik |
Foto: David Stanković |
| Mrest v velikosti oreha (levo) odložijo v plitve, osončene dele mlak, kjer ga pritrdijo na bilke. Paglavci imajo izrazito visok hrbtni del repnega grebena, ki se začenja takoj za očmi (desno). |
|
|
| Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije. |
| Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. |
Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
|
|
