|
|
|
Foto: Marta Jakopič
Opis
Navadna krastača je naša največja dvoživka. Samice so velike do 5 cm, samci pa so za tretjino manjši. Koža je groba, z velikimi in izrazitimi bradavičastimi žlezami. Barvo kože lahko prilagaja barvi okolice, ponavadi pa je hrbet temno rjave do rumeno rjave ali rdečkasto rjave barve, včasih z neizrazitim temnejšim vzorcem. Trebuh je svetel, pogosto z marmoriranim vzorcem temnejših lis. Na glavi so takoj za očmi izrazite zaušesne žleze, ki se proti zadnjemu delu telesa razhajajo. Na njih so s prostim očesom vidne pore, skozi katere izloča strupen izloček. Gobec je top in zaokrožen. Oči so izbuljene, z vodo ravno črno zenico in bakreno šarenico. Samci imajo bolj krepke sprednje noge, katerih prvi trije prsti imajo v obdobju parjenja temne kožne odebelitve. Z njimi se v paritvenem objemu oprimejo samice. Zadnje okončine so krajše kot pri pravih žabah, zato krastače niso dobri skakalci. Njihovo gibanje je nekje med hojo in skakanjem - ponavadi hojo stopnjujejo z nizom vmesnih majhnih poskokov.
Razširjenost
Pogosta in splošno razširjena po vsej Sloveniji.
Življenjski prostor
Grmišča in gozdovi, v katerih tudi prezimuje. Poleti se pogosto zadržuje tudi v bližini človekovih bivališč - na vrtovih. Mresti večinoma v stalnih globljih in velikih vodah z obilico vodnega rastlinja, tudi v tistih, v katerih živijo ribe.
Foto: Tina Šantl Temkiv |
Foto: Primož Presetnik |
| Samci na poti na mrestišče prežijo na samice, zato mnoge tja prispejo v paritvenem objemu. Samcev je več kot samic, zato je boj za samice neizprosen in samci nadaljujejo z osvajanjem, tudi ko so samice že zasedene. Samice zato velikokrat oblega prevelika množica samcev in nemalokrat zaradi tega poginejo. |
Biologija
Navadne krastače večino leta preživijo na kopnem. Spomladi, kmalu za rjavimi žabami, se v vlažnih in toplih nočeh množično selijo k mrestiščem. Samci, ki na mrestišča prispejo prvi, s tihim in nežnim oglašanjem privabljajo samice. Na mrestiščih je samcev dva do deset krat več kot samic. Samice odlagajo jajca v vrvičastem mrestu, ki ga navijejo okoli vodnih rastlin. Iz paglavcev se v nekaj tednih razvijejo komaj centimeter veliki mladi osebki. Ti mrestišča zapustijo množično - če jih opazujemo od daleč, so tik nad tlemi videti kot kapljice rahlega dežja, ki se odbijajo od tal (žabji dež). Odrasle navadne krastače se takoj po odlaganju mrestov razpršijo po okoliških kopenskih habitatih, kjer se prehranjujejo z različnimi nevretenčarji in tudi vretenčarji. Plena ne lovijo, ampak sedijo in čakajo, da ta pride mimo - požrejo vse, kar se premika in jim pride pred oči. So dolgožive, saj v naravi dočakajo tudi 20 let.
Zanimivost
Kljub temu, da so navadne krastače velike, počasne in okorne, se med vsemi dvoživkami selijo najdlje od mrestišč, tudi do 5 km. Pri tem jih na tisoče povozijo avtomobili, saj morajo med selitvijo pogosto prečkati ceste.
Foto: Aleksandra Lešnik |
Foto: Marijan Govedič |
| Navadne krastače mrest odlagajo v do 5 m dolgih vrvicah, ki jih večkrat ovijejo okoli bilk ali vejic (levo). Bleščeče črni paglavci se pogosto zadržujejo v skupinah in plavajo skupaj, podobno kot jata rib (desno). |
|
|
| Vsebina spletne strani je bila izdelana v okviru projekta "Varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran". Zanjo odgovarja Center za kartografijo favne in flore in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije. |
| Projekt delno financira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006. |
Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
|
|
