Vplivi cest in prometa na dvoživke

Ceste negativno vplivajo na posamezne osebke prostoživečih vrst, pa tudi na njihove populacije in na celotne ekosisteme, saj do izgube habitatov prihaja zaradi izgradnje cestne infrastrukture in poslabšanja habitatov v neposredni okolici. Posledice za živalstvo in rastlinstvo so lahko zelo hude, včasih pride tudi do popolnega uničenja lokalnih populacij nekaterih vrst. Problem se v zadnjih letih stopnjuje zaradi vedno višjih zahtev po čim hitrejših in boljših cestnih povezavah. Posledično so mreže cest vedno gostejše, življenjski prostor živali in rastlin pa vedno manjši ali bolj razdrobljen. Pogoji v habitatih, ki se nahajajo v bližini cest, se skozi daljše časovno obdobje slabšajo zaradi onesnaženja, hrupa, svetlobnega onesnaženja in soljenja cest.

Ceste pogosto tudi zmanjšujejo ali onemogočajo povezanost populacij, najpomembnejši negativni učinek cest pa je povečanje neposredne in posredne smrtnosti osebkov zaradi prometa. Neposreden vpliv je smrtnost dvoživk na cestah (zmanjšanje populacije), medtem ko so posredni vplivi tisti, ki spreminjajo obseg in lastnosti habitatov dvoživk (izguba, drobitev in različne spremembe; npr. spremembe v temperaturi, vlagi in svetlobi, hrup in onesnaževanje ter spremembe v kvaliteti habitata).

Ceste predstavljajo oviro na selitvenih poteh dvoživk, zato prihaja na mestih, kjer ceste prečkajo poletna in zimska bivališča dvoživk ali so v bližini njihovih mrestišč, v času pomladanskih in jesenskih selitev do povozov številnih osebkov različnih vrst. Odseke cest, kjer prihaja do množičnih povozov dvoživk imenujemo črne točke. Večinoma do najbolj množičnih povozov prihaja spomladi, najbolj opazni vrsti na cestah v Sloveniji pa sta navadna krastača in sekulja, kar je povezano z njunim načinom življenja. Vrsti namreč sodita v skupino vrst tako imenovanih explosive breeders (angl.), kar pomeni, da se spolno zreli osebki iste populacije bolj ali manj sočasno napotijo na isto mrestišče, kjer se parijo in nato odložijo mreste. Nemalokrat najdemo na cestah tudi povožene rosnice, navadne močerade, zelene rege in različne vrste pupkov.


Prirejeno po: Poboljšaj, K., A. Sedej & M. Uhliř, 2019. Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju. Poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 143 str., pril. [Naročnik: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ljubljana].