Vodni habitati

Posamezne vrste dvoživk imajo različne habitatne zahteve, zato jih lahko opazujemo v najrazličnejših vodnih habitatih. Večina vrst v vodi odlaga jajca ali mreste in tu poteka njihov larvalni razvoj vse do zaključka preobrazbe. Preobražene mlade in odrasle živali v vodi lahko preživijo različno dolgo časa. Nekatere odrasle dvoživke se v vodi le razmnožujejo ali odložijo jajca oz. mreste. Druge se v vodi tudi prehranjujejo, tu preživijo večji del leta in se aktivno selijo med posameznimi bližnjimi vodami. Za večino vrst dvoživk je pomembno, da v vodnih habitatih ni rib, ki bi jih plenile.

Veliko vrst se razmnožuje v stoječih vodah, najpogosteje v mlakah z gostim vodnim rastlinjem, ki jim predstavljajo relativno dinamična naravna okolja. Rastlinstvo in vodostaj se v času enega leta močno spreminjata, če ju primerjamo skozi daljše časovno obdobje, pa ugotovimo, da so te spremembe ciklične in se bolj kot ne vsako leto ponavljajo. Vrste, katerih življenje je pretežno vezano na mlake, so na te spremembe dobro prilagojene. Pomembno je, da večje stoječe vode, kot so mlake in manjša jezera, zadržijo zadostno količino vode vse do zaključka razvoja ličink. Vrste, ki se običajno razmnožujejo v manjših stoječih vodah, kot so luže ali jarki, za katere je značilno večje nihanje vodostaja, pa so se temu prilagodile tako, da imajo krajši larvalni razvoj – razvoj iz jajca do mladega osebka se običajno zaključi, preden bi voda popolnoma presahnila.

Za nekatere dvoživke so pomemben življenjski prostor močvirja, poplavni gozdovi, poplavljeni ali vlažni nižinski travniki. Srečamo pa jih tudi v počasi tekočih vodah, kot so potoki, tolmuni, poplavni pasovi rek, rečni rokavi ali mrtvice. Nekatere dvoživke pogosto najdemo tudi v antropogenih habitatih, kot so na primer kamniti vodnjaki, cisterne in korita za vodo, kolovozi, gramoznice, mlake v kamnolomih in peskokopih, kali in mlake za napajanje živine.

V Sloveniji živita tudi dve izjemni vrsti – planinski močerad in človeška ribica – ki imata v zvezi z vodo popolnoma nasprotne zahteve. Planinski močerad vse življenje preživi na kopnem, kjer se tudi pari, v nasprotju z drugimi dvoživkami pa niti za razmnoževanje niti za razvoj ne potrebuje vode. Človeška ribica po drugi strani vse življenje preživi v vodi – v tekočih in stoječih kraških jamskih vodah.


Viri

Baker, J., T. Beebee, J. Buckley, A. Gent & D. Orchard, 2011. Amphibian Habitat Management Handbook. Amphibian and Reptile Conservation, Bournemouth. 39 str.

Cipot, M. & A. Lešnik, 2007. Dvoživke Krajinskega parka Goričko: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 40 str.

Speybroeck, J., W. Beukema, B. Bok, J. Van Der Voort & I. Velikov, 2016. Amphibians & Reptiles of Britain and Europe. Bloomsbury Publishing, London. 432 str.

Vek, M., N. Kirbiš & A. Lešnik (ur.) / Vek, M., U. Dajčman, A. Pekolj, L. L. Zamuda, A. Bolčina, N. Osojnik & N. Kirbiš, 2019. Dvoživke in plazilci visokogorja Slovenije (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju & Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Ljubljana. 32 str.