Varstveni ukrepi in splošna priporočila na obstoječih cestah

V Sloveniji je problematika varstva dvoživk na cestah v ospredju že več let. Že leta 2000 je potekal projekt Dvoživke in ceste, v katerem so bile na vseh državnih cestah popisane najbolj kritične točke prehajanja dvoživk čez cesto, ki jih imenujemo črne točke. Ukrepi za zmanjševanje vplivov prometa na dvoživke se trenutno izvajajo le na maloštevilnih črnih točkah. Za celotno mrežo cest vseh kategorij v Sloveniji še niso poznani vsi odseki, kjer najdemo povožene dvoživke.

Za zmanjševanje vplivov prometa na dvoživke se lahko izvedejo različni ukrepi:

  • trajni ukrepi – postavitev stalnih varovalnih ograj, rešetk za dvoživke in izgradnja podhodov ali zelenih mostov;
  • začasni ukrepi – postavitev začasnih ograj v obdobju selitev in prenašanje dvoživk čez cesto, prenašanje dvoživk čez cesto brez postavitve začasnih ograj, začasna zapora ceste;
  • opozorilni in preventivni ukrepi – postavitev opozorilnih tabel, prometnih znakov in obveščanje voznikov.
Tadeja Smolej

Trajni ukrepi

Trajni ukrepi za dvoživke na začetku zahtevajo večji finančni vložek, vendar so dolgoročna rešitev in zagotavljajo varen prehod dvoživkam vse leto. Zagotoviti je treba le njihovo ustrezno in redno vzdrževanje (čiščenje podhodov, odstranjevanje vegetacije pohodnih površin ob ograjah), saj le takšni trajni ukrepi zmanjšajo smrtnost na cestah. Po izgradnji je nujno preverjanje učinkovitosti ukrepov s spremljanjem selitev dvoživk, rezultati pa podajo tudi usmeritve za izboljšanje načrtovanja ukrepov v prihodnje.

Začasni ukrepi

Začasni ukrepi se običajno izvajajo le v obdobju spomladanske selitve dvoživk, ki je množična, usmerjena in časovno zgoščena. Akcije prenašanja dvoživk čez cesto zahtevajo dolgoletno delo večje skupine ljudi, kar je na mnogih lokacijah težko izvedljivo. Ko se postavijo začasne varovalne ograje, je treba v večernih urah zagotoviti redno prisotnost prostovoljcev, ki bodo pregledovali ograjo ter dvoživkam omogočili prehod na drugo stran ceste. Pri načrtovanju dela je treba upoštevati tudi čas, ki ga organizatorji namenijo za postavitev, podiranje in vzdrževanje začasne ograje. Prenašanje dvoživk čez cesto brez postavitve varovalnih ograj je manj učinkovito, saj velik delež dvoživk konča pod kolesi avtomobilov, ko prostovoljci niso prisotni. Akcije prenašanja dvoživk nam omogočajo spremljanje vsakoletnega stanja lokalnih populacij dvoživk. Na podlagi zbranih podatkov, primerjave števila vrst in njihove številčnosti v daljšem časovnem obdobju lahko dobimo vpogled v stanje in ogroženost tamkajšnjih populacij. Tako lahko zaznamo upadanje lokalnih populacij dvoživk in izvedemo ustrezne naravovarstvene ukrepe. V primeru, da prostovoljci redno in natančno beležijo podatke o poteku selitve dvoživk, so to tudi ustrezne informacije za opredelitev trajnih ukrepov na cesti.

Opozorilni in preventivni ukrepi

Opozorilni in preventivni ukrepi so predvsem namenjeni ozaveščanju ljudi, še posebej voznikov motornih vozil. Vozniki naj bi bili bolj pozorni na prisotnost dvoživk na cestišču in ustrezno prilagodili hitrost vožnje, kar pa še ne pomeni zmanjšanja povozov v tej meri, da bi bil ukrep uspešen. V določenih primerih imajo lahko celo nasproten učinek, saj nekateri vozniki na tako označenih cestnih odsekih namerno povozijo več dvoživk. Postavitev opozorilnih znakov je zelo pomembna, ko se na cesti izvaja akcija prenašanja dvoživk, saj vozniki zmanjšajo hitrost vožnje, posledično pa se poveča tudi varnost prostovoljcev. Dolgoročno opozorilni in preventivni ukrepi pripomorejo k večji pripravljenosti upravljalcev cest in širše javnosti za ureditev trajnih ukrepov, na izboljšanje stanja populacij dvoživk pa ne vplivajo.


Viri

Lešnik, A. & K. Poboljšaj, 2000. Dvoživke in ceste: dvoživke potrebujejo našo zaščito in pomoč. Proteus, Ljubljana 62(7): 296–303.

Poboljšaj, K., A. Sedej & M. Uhliř, 2019. Strokovne podlage za izdelavo navodil in tehničnih specifikacij za zagotavljanje migracijskih koridorjev dvoživk na državnem cestnem omrežju. Poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 143 str., pril. [Naročnik: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ljubljana].

Poboljšaj, K., 2013. Dvoživke in ceste: dvoživke potrebujejo našo zaščito in pomoč. Trdoživ, Ljubljana 2(1): 32–33.

Veenvliet, P. & J. Kus Veenvliet, 2010. Smernice za akcije reševanja dvoživk z začasnimi ograjami. Različica 1.0 z dne 4. 2. 2010. Zavod Symbiosis v sodelovanju s člani društva Societas herpetologica slovenica.